V okviru terenske ekskurzije so se različni strokovnjaki ustavili tudi ob Tunjščici, levem pritoku Pšate. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
V okviru terenske ekskurzije so se različni strokovnjaki ustavili tudi ob Tunjščici, levem pritoku Pšate. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Možnosti za obnovo reke Pšate
Različni strokovnjaki iščejo odgovore, kako in kje se postopno, premišljeno in v sodelovanju z lokalnim okoljem lotiti obnove Pšate, ki je bila močno regulirana in predstavlja pilotno območje za izboljšano upravljanje.
Komenda – Porečje Pšate se že vrsto let spoprijema z okoljskimi, prostorskimi in upravljavskimi izzivi. Gre za primer reke, ki je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem – z regulacijami, poglabljanjem struge in omejevanjem prostora vodi, danes pa postaja vse bolj jasno, da je prav takšen pristop del razloga, zakaj so poplave hitrejše, suše izrazitejše, naravni procesi osiromašeni, pravijo v ekipi projekta LIFE2RIVERS, ki želi vpeljati celostni pristop k upravljanju rek v Sloveniji. »Rečni sistem je veliko več kot vodni tok med dvema bregovoma, zajema strugo, poplavno ravnico, pritoke, podzemno vodo, pretok sedimentov. Vključevati moramo različne stroke in tudi druge deležnike, med njimi lokalne skupnosti, saj če združimo vse poglede, lahko naredimo najboljše za naravo in ljudi. Doseči želimo premik k soustvarjalnemu skrbništvu, ki poudarja skupno odgovornost za reko in kakovost življenja ob njej.« Kot je še pojasnila Leja Bernard, pri tem sledijo konceptu na naravi temelječih rešitev, ki prinašajo večstranske koristi, kot so manjša poplavna ogroženost, boljša kakovost in zadostna količina vodnih virov, privlačnost prostora ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Minuli teden so gostili priznana britanska strokovnjaka dr. Georgea Heritagea in dr. Roba Williamsona iz podjetja Dynamic Rivers, ki ima več kot štirideset let izkušenj obnove rek po Evropi. S pomočjo hidroloških modelov so preverjali, kako se Pšata odziva na različne scenarije posegov, ter se odpravili na pilotno območje, kjer so analizirali regulirane odseke, pritoke in redke primere še delujočih naravnih procesov. Poleg sodelujočih v projektu iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za ekologijo in Inštituta Revivo ter omenjenih strokovnjakov so bili prisotni tudi predstavniki direkcije in inštituta za vode, Centra za kartografijo favne in flore in samostojni projektanti iz podjetja Tempos, kar je po besedah Leje Bernard omogočilo neposredno razpravo med različnimi strokami.
Gosta iz tujine je stopnja degradacije Pšate sprva negativno presenetila, vendar sta po terenskih ogledih poudarila, da nikakor ni brezupen primer. Nasprotno – prav zaradi močnih regulacij je marsikje jasno razvidno, kje sistem ne deluje in kje bi bilo mogoče s postopnimi ukrepi izboljšati stanje celotnega porečja. »Ko začneš gledati natančneje, vidiš ogromno mest, kjer je mogoče z manjšimi posegi sprožiti velike spremembe. To je tisto, kar vliva optimizem,« je dejal Williamson.
»Obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost niti gradnje novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter s tem dajejo možnost življenja naravi in ljudem. Obnova Pšate zato pomeni vračanje prostora vodi tam, kjer je to mogoče, izboljševanje povezav s pritoki, upočasnjevanje odtoka in izkoriščanje naravnih procesov, ki sami blažijo poplave in zadržujejo vodo v pokrajini. Vse to je možno dopolnjevati tudi z gradnjo inženirskih objektov, kjer je to neobhodno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi,« je pojasnila predstavnica projektne ekipe.
V okviru štiriletnega projekta LIFE2RIVERS – Spodbujanje obnove rek za izboljšanje kakovosti življenja bodo pripravili predlog ukrepov za obnovo Pšate na dveh lokacijah že z izvedbenimi načrti. Lani so zato v vseh petih občinah, skozi katere teče reka – Cerkljah, Komendi, Mengšu, Domžalah in Trzinu –, opravili dvajset poglobljenih intervjujev s predstavniki občin, strokovnjaki, prebivalci in izobraževalci. Letos spomladi bodo sledile posvetovalne delavnice z občani. »Cilj delavnic je vključiti prebivalce že v fazi iskanja najprimernejših lokacij za morebitne ukrepe – in ne šele takrat, ko so odločitve že sprejete. To pomeni premik k upravljanju od spodaj navzgor, kjer lokalno prebivalstvo ne prejme le informacij, temveč ima dejansko možnost sooblikovati prihodnost reke,« je poudarila Leja Bernard.