Mednarodna pasijonska konferenca

Škofja Loka – Pasijonske igre in tudi pasijoni v drugih literarnih zvrsteh, umetnostih in kulturah odpirajo vrsto vprašanj, za katera se zdi, da spodbujajo interdisciplinarni pristop. Prav zato je bila, kot nam je povedal eden od organizatorjev Jaša Drnovšek, interdisciplinarno zastavljena tudi tridnevna škofjeloška konferenca. Prispevki sodelujočih raziskovalcev in raziskovalk so osvetlili različne, a hkrati dopolnjujoče se teme. »Posebno pozornost je na primer pritegnila Chebska pasijonska igra, ki je nastala okoli leta 1500 in v kateri je Kristusov pasijon v nenavadno številnih prizorih predstavljen skozi Marijin pogled. Pobliže je bilo mogoče spoznati iranski gledališki ritual ta'zieh, v središču katerega je trpljenje ob dogodkih, povezanih z bitko pri Karbali iz leta 680. Ob sodobni gledališki predstavi Vstajenje italijanskega režiserja Romea Castelluccija je bil predstavljen motiv ponavljanja, ki je značilen za verske igre, ob srednjeveškem slikarskem pasijonskem ciklu iz cerkve Sv. Duha v Slovenj Gradcu pa podoba Judov. Ne nazadnje se je kar nekaj prispevkov dotaknilo Škofjeloškega pasijona in najbolj znanega pasijona na svetu, oberammergauskih pasijonskih iger,« je Drnovšek povzel glavne poudarke konference.

Na konferenci, ki je potekala od 11. do 13. aprila, je s prispevki nastopilo 13 raziskovalcev in raziskovalk iz Nemčije, Avstrije, Francije, ZDA in Slovenije. »Predvideno je bilo, da se nam pridruži tudi kolega iz Libanona, ki pa je moral udeležbo zaradi izraelskih napadov v zadnjem hipu žal odpovedati. Prav tako se dogodka zaradi odpovedanega leta ni mogla udeležiti kolegica, ki je trenutno v Izraelu,« je neudeležbo dveh raziskovalcev obžaloval Drnovšek.

»Če skušamo prispevke umestiti znotraj posameznih raziskovalnih področij, lahko rečemo, da so bile na konferenci zastopane literarne vede, teologija, islamske študije, umetnostna zgodovina, etnologija, sociologija, medievistika in komparativistika. Posebej bi omenil, da se je konferenca začela s predstavitvijo angleškega prevoda Škofjeloškega pasijona. Pri tem gre – po treh stoletjih od njegovega nastanka – za sploh prvi celovit prevod dramskega besedila patra Romualda Štandreškega v katerikoli jezik. Prevajalsko delo je opravila Nada Grošelj, ki velja za eno najuglednejših slovenskih prevajalk. Prevod bo objavljen v zborniku konferenčnih prispevkov,« napoveduje Drnovšek.

Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je na udeležence konference pustila zelo močan vtis. »Že takoj po predstavi, pa tudi v naslednjih dveh dneh je o njej v odmorih potekala intenzivna razprava. Med prizori, ob katerih se je najbolj razvnela, je bil tudi tisti, v katerem nastopajo štirje kontinenti sveta: Evropa, Amerika, Azija in Afrika. Medtem ko so nekateri poudarjali rekonstrukcijsko vrednost prizora, se je zdel drugim predvsem neskladen z vrednotami sodobnega sveta,« je še povedal Drnovšek in dodal, da so prav vsi govorci iz tujine Škofjo Loko zaradi konference obiskali prvič, poleg tega razen ene govorke doslej še nihče med njimi ni bil v Sloveniji. Nad samim mestom, pa tudi nad njegovo turistično in kulinarično ponudbo so bili navdušeni.