Ljubiteljska kultura je srčika kulturnega življenja

Kamnik – Klavdija Gregorin Štiftar je že celo življenje dejavna v kulturi, zato se novega izziva ni ustrašila, hkrati pa ga sprejema z veliko odgovornostjo, saj – kot poudarja – vstopa v velike čevlje Toneta Ftičarja, ki je kamniško kulturo soustvarjal več kot štiri desetletja. Leto in pol je bila vodja domžalske območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), zato ji je delo znano. Eno leto si je zadala za spoznavanje kamniškega kulturnega okolja, tamkajšnjih društev in članov. Želi jim sporočiti predvsem, da je tam za ustvarjalce in zaradi njih, kot podporno okolje, in da je vedno »klic, mail ali kavo stran«.

Njeno vodilo je, da je ljubiteljska kultura srčika, kjer se vse začne in raste na­prej. Čeprav gre za sosednji občini, poudari, da kultura zelo drugače diha v Kamniku kot v Domžalah. Predvsem pozdravlja, da se v Kamniku veliko vlaga v obnove krajevnih domov, ki so pomembni za povezovanje lokalne skupnosti, kjer se ob kulturnih dogodkih srečujejo domačini, ki na predstave ali koncerte v večje kulturne hrame morda ne zaidejo. Prav druženje ob kulturi ali zaradi nje je med drugim po njenem mnenju eno izmed bistev ljubiteljske kulture.

Hkrati v Kamniku opaža izjemno močno tradicijo na eni in veter sodobne umetnosti na drugi strani. »Imamo dogodke in društva z močno tradicijo, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in nekatere druge. Na drugi strani pa veje veter zelo sodobne ustvarjalnosti, ki jo prinašajo Kulturno društvo Priden možic, Kreativna četrt Barutana in drugi. Zmes obojega mi je zelo blizu, oboje potrebujemo.« Poudarja, da je tradicija zelo dragocena, hkrati pa jo je treba v neki meri s spoštovanjem prilagoditi sodobnemu času, da lahko živi naprej.

Mlade je treba navdušiti za kulturo

Društva na Kamniškem se, kot povsod drugje, srečujejo z izzivom staranja, mladih članov pa ne morejo privabiti. V tem Gregorin Štiftarjeva ne vidi kakšne tragedije, temveč se ji to zdi zelo naraven cikel. »Nekako mi je razumljivo, da se mladi ne bodo priključevali starejšim, temveč bodo raje ustvarili nekaj svojega. Ko pojenja neko starejše kulturno društvo, na drugi strani vzklije nekaj novega.« Da pa se to zgodi, je pomembno, da se mladim predstavi kultura vseh razsežnosti že v vrtcu in osnovni šoli. »Mladega moraš navdušiti, če je navdušen, bo že našel prostor za kulturno izražanje.« V Kamniku kot primer dobre prakse poudarja Mladinski center Kotlovnica, ki mladim pušča svobodo ustvarjanja, hkrati pa jim nudi podporno okolje – in to je po njenem mnenju edini koncept, ki pri mladini deluje.

Med kamniškimi dogodki so ji zelo ljubi že omenjeni Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, tudi sama se z veseljem obleče v nošo in odpravi na povorko. Sicer pa je velika ljubiteljica in koproducentka muzikalov, poje v pevskih zborih, uživa v organizaciji in izvedbi večjih dogodkov, je tudi ustanoviteljica Bande citrarske. Kultura, pravi, tako ni (samo) njena služba, temveč način življenja.