Kranj – Lili je psička pasme šicu, ki je pred dobrega pol leta svoj novi dom našla v Kranju pri družini Žakline Milojkovič. Kot je dejala, je Lili mirna in boječa psička, ki se je pogosto otepala sprehodov, čeprav je stara komaj tri leta.
Ko sta njena skrbnika odpotovala v tujino, Lili pa žal ni mogla z njima, je ostala v varstvu starejšega para. »Oba dobro poznamo in jima zaupamo, gospa je imela 15 let tudi svojega psa, zato ima izkušnje z njimi,« je zatrdila Žaklina Milojkovič. Par se je 13. maja opravil na izlet v Preddvor, kjer pa se je Lili nenadoma izvila iz ovratnice in pobegnila. »Tedaj pa se je začelo njeno potovanje,« je povedala Sabina Piber, vodja ekipe K9, ki jo je par nekaj ur po pobegu psičke poklical na pomoč. »V takih primerih žal niti mi s svojimi psi nimamo nobene prave možnosti, da bi jo ujeli,« je v uvodu opozorila Pibrova.
Prvo presenečenje za starejši par je bilo po besedah Sabine Piber, kako hitra je Lili. Instinktivno sta začela teči za njo in jo klicati, kar je le še pospešilo njeno bežanje. »To je običajna, podzavestna reakcija ljudi, ko jim pes pobegne,« je dejala sogovornica in poudarila, da v takih primerih psa nikakor ne smemo loviti niti ga poskušati zadržati. »Z malo sreče bi se psička umirila in vrnila na mesto, od koder je pobegnila. Verjetno se je to tudi zgodilo, vendar takrat tam ni bilo nikogar, ki bi jo pričakal.«
Kadar pes pobegne, sta prva dva dneva ključna, saj v tem času še ohrani spomin na svoje skrbnike, kasneje je prepoznavanje veliko težje. Pes namreč preide v tako imenovano preživetveno stanje, v katerem se povsem spremeni. »V tem stanju vse ljudi doživlja kot potencialno nevarnost, ne glede na prejšnjo navezanost. Vsi pasji čuti so izjemno izostreni, pes pa je v stalni pripravljenosti za beg ali boj. Zato tudi skrbnike jemlje kot nevarnost,« je pojasnila Pibrova. Enako se je zgodilo Lili, ki skrbnikov šesti dan, ko sta se vrnila domov, ni več prepoznala in je bežala tudi pred njima.
Vest o pobegli psički in prošnja za pomoč sta se hitro razširili po družbenih omrežjih. Ljudje so jo videvali, vendar je nikomur ni uspelo ujeti. Vsak poskus približevanja je le povečal njeno nezaupanje in previdnost. »Objavili smo prošnjo za pomoč z opozorilom, naj le sporočajo, kje in kdaj so Lili videli, kar so upoštevali. Naš cilj je bil, da se Lili ustavi in vzpostavi rutino, da bi na območju lahko namestili kletko, ki se zapre, ko žival vstopi vanjo,« je opisala Sabina Piber.
Lili se je tri dni zadrževala v okolici Preddvora, nakar je nadaljevala potovanje, tokrat ob cesti, kar je bilo zanjo izredno nevarno. Peti dan po pobegu so jo opazili med Visokim in Miljami. »Videti je bila izmučena, a se je ob približevanju sprehajalcev preobrazila v povsem drugega psa. Tekla je, kot da sodeluje na atletskem tekmovanju. Poskušali smo jo ustaviti in usmeriti na varnejše območje, a se ni pustila motiti. Bila je odločena, da pride do Kranja,« je pojasnila. Čez nekaj dni so jo videli na Kokrici, nato še v Kranju ob vojašnici in gasilskem domu.
Lili sta enajsti dan ujela zaskrbljena in obupana skrbnika s pomočjo ribiške mreže pri vrtnem centru v Kranju. »Nenehno so se na nas obračali ljudje in nas obveščali o Lilijini lokaciji. Ne vemo, kako bi se zgodba končala brez njihovih klicev. Vprašanje je, ali bi jo sploh ujeli. Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam pri tem pomagali, zahvaljujemo se tudi voznikom, ki so bili pozorni nanjo. Prav tako izrekamo posebno zahvalo paru, pri katerem je bila Lili v varstvu, za vso skrb in prizadevanja, da bi jo ujeli,« je bila hvaležna Žaklina Milojkovič.
Potovanje psičke Lili se je tako srečno končalo. Kot je še povedala skrbnica, se je vrnila brez poškodb ali zdravstvenih težav. »Imela je le poškodovane blazinice, ki so se že zacelile, poleg tega je shujšala za 1,2 kilograma, vendar jih je že pridobila nazaj. Očitno je imela dovolj zalog, da je lahko preživela dolgo pot. Ko smo jo pripeljali v stanovanje, se je njeno veselje takoj povrnilo,« je še povedala Žaklina Milojkovič.