Kolesarska povezava letos ne bo odprta

Bled – Gradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem, ki se je začela jeseni 2022, še ni zaključena. Investicijo vodi Direkcija za infrastrukturo, ki je pojasnila trenutni potek del in razloge za zamude na posameznih odsekih.

Odsek Bled–Obrne

Na tem odseku po navedbah direkcije kolesarska povezava poteka po obstoječih cestah, kjer so le označili kolesarski pas.

Skozi Sotesko

Na odseku Obrne–Soteska je gradnja v zaključni fazi, z izjemo odseka tik ob železniški progi v dolžini približno 600 metrov. Tu so, kot so navedli na direkciji, med gradnjo ugotovili, da zaradi slabega stanja železniškega podpornega zidu kolesarske povezave ni možno izvesti skladno s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem. »Posledično se je projektna rešitev spremenila, kar pomeni tudi spremembo gradbenega dovoljenja,« so dejali.

Trenutno potekajo usklajevanja z Direkcijo za vode, ki še ni izdala pozitivnega mnenja k novi projektni rešitvi, kar je pogoj za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. »Po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja bo izvajalec dela zaključil približno v osmih mesecih, kar je odvisno od vremenskih razmer oziroma vodostaja reke Save Bohinjke,« so dodali.

Ta odsek zaradi navedenih razlogov letos še ne bo predan v uporabo.

Soteska–Bohinjska Bistrica

Na odseku kolesarske poti Soteska–Bohinjska Bistrica je izvajalec pogodbena dela zaključil. Izveden je bil komisijski pregled, kjer večjih pomanjkljivosti pri izvedbi pogodbenih del niso ugotovili. Trenutno potekajo postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja. »Ne glede na navedeno kolesarska pot ostaja zaprta, saj se je med gradnjo izkazalo, da je treba pred odprtjem izvesti še zaščito pred padajočim kamenjem,« so poudarili na direkciji.

Pogodba z izvajalcem del za izvedbo zaščite pred padajočim kamenjem je že sklenjena. Izvajalec je dela začel na zemljiščih, na katerih se je direkciji z lastniki zemljišč uspelo dogovoriti za pravico graditi. »Z drugimi lastniki skušamo problem rešiti – kljub nerealnim zahtevam in pričakovanjem o visokih finančnih nadomestilih za uporabo zemljišč,« so še sporočili z Direkcije za infrastrukturo.