Uroš Ambrožič, direktor našega največjega kampa, Kampa Šobec. Je tudi podpredsednik Združenja kampov Slovenije. / Foto: Nik Bertoncelj
Uroš Ambrožič, direktor našega največjega kampa, Kampa Šobec. Je tudi podpredsednik Združenja kampov Slovenije. / Foto: Nik Bertoncelj
Ko kampirajo, so vsi enaki
Nekateri pridejo s šotorom za nekaj sto evrov, drugi z milijon evrov vrednim avtodomom. Toda v kampu so vsi gostje del skupnosti ljudi, ki imajo radi naravo in kampiranje doživljajo kot način življenja, pravi Uroš Ambrožič, direktor našega največjega kampa, Kampa Šobec. Z letošnjo sezono so zelo zadovoljni, kamp je že od sredine julija povsem poln. Kot bi bile pod Lescami – še ene Lesce ...
S sezono smo zelo zadovoljni. Če gledamo število nočitev, je precej podobna lanski, prihodov pa je bilo nekoliko manj. Ampak to je pravzaprav naš cilj – zaradi zagotavljanja čim boljšega počutja gostov v kampu ciljamo na manj prihodov gostov, ki pa ustvarijo več nočitev oziroma bivajo pri nas dlje časa. Če smo imeli leta 2019 povprečno dobo bivanja čez celo sezono 2,8 dneva, smo zdaj že pri 3,7 dneva. V poletnih mesecih pa je doba bivanja še bistveno daljša, samo Nizozemci povprečno ustvarijo skoraj šest nočitev. Skupno največ nočitev še vedno ustvarijo Nemci, zlasti v predsezoni. V sezoni njihov delež znaša približno 30 odstotkov, takoj za njimi so Nizozemci s 26 odstotki. Vedno več je gostov iz Poljske, ki so že na tretjem mestu po ustvarjenih nočitvah, Češke in Madžarske.
Veseli nas tudi, da vsako leto več nočitev ustvarijo Slovenci, v predsezoni že približno devet odstotkov, kar pomeni, da so v tem obdobju na tretjem mestu, takoj za Nemci in Nizozemci. Naš cilj je podaljševanje sezone, zato z različno ponudbo poskušamo goste privabiti in zadržati tudi v času izven glavne sezone.
Pred dvema letoma sem rekel, da takega poletja, kot sta bila takrat julij in avgust, ne moremo več imeti. Pa nas je vreme presenetilo že lani in letos ponovno. Od sredine julija smo praktično ves čas čisto polni. V želji po še dodatnem dvigu kakovosti bivanja urejamo parcele ter nekoliko zmanjšujemo maksimalno število ljudi v kampu. Če smo lahko še leta 2019 sprejeli približno od 2.900 do 3.000 ljudi, jih danes sprejmemo okoli 2.500 oziroma 2.600. Razlog je v tem, da želimo povečati udobje gostov v kampu, da imajo več prostora, več zelenja ...
Lani smo naredili pomemben korak in skoraj celoten kamp parcelirali. Gostje parcele rezervirajo vnaprej, zato so bistveno manj občutljivi na vremenske spremembe. Včasih je ob slabi vremenski napovedi marsikdo odšel, zdaj, ko imajo rezervacijo, pa ostanejo. Poiščejo aktivnosti in dejavnosti v kampu in okolici, tudi če je slabše vreme.
Gostje najpogosteje povedo, da pridejo k nam zaradi narave. Mi v največji možni meri skrbimo za ohranjanje našega okolja, saj se zavedamo, da je to naša konkurenčna prednost. Letošnje leto pa nam je to zaradi suše, visokih temperatur in vsega, kar se je dogajalo, predstavljalo velik izziv. Suša je ogrožala na novo zasajena drevesa, bistveno bolj zahtevno pa je bilo tudi uravnavanje bajerja. Ob manjšem pretoku vode in višjih temperaturah so se v njem veliko hitreje kot običajno razvili določeni organizmi in alge. Kljub temu so bili vsi testi, ki jih izvajajo pristojne državne institucije, zelo dobri in voda primerna za kopanje. Vodo redno pregledujejo, vsi podatki so javno objavljeni, kljub temu pa kopalce še dodatno obveščamo o preventivnih higienskih ukrepih, kot je redno tuširanje po kopanju.
Dejstvo je, da gre pri kampiranju za skupnost. Ljudje ne glede na svoj status in ne glede na svojo opremo doživljajo kampiranje kot način življenja. Ko kampirajo, so vsi enaki. Ni zaprtih sob in nekih ločenih svetov. To je pravzaprav način življenja, ne glede na premoženje. Gre za doživljanje narave, h kateri se ljudje zaradi tempa življenja vedno bolj vračajo. Predvsem gostje iz večjih mest cenijo nekatere stvari, ki so nam samoumevne, kot je naša pitna voda iz lokalnih izvirov ter zelena narava, ki nas obdaja. Tudi trajnostni certifikat Zeleni ključ za nas ni samo marketinško orodje, ampak predstavlja naš način dela, ki ga v kampu gojimo že desetletja.
Pri vseh kadrovskih težavah, ki se predvsem v turizmu in gostinstvu povečujejo, lahko ocenim, da imamo mi še vedno srečo. Naši osnovni ekipi, ki šteje šest redno zaposlenih, se v poletnih mesecih pridruži okoli 80 sodelavcev, skupaj z restavracijo in trgovino, ki ju upravljajo pogodbeni partnerji, pa skoraj 150. Veseli nas, da jih večina prihaja iz bližnje okolice. Absolutno sem ponosen na zaposlene, ki so srce kampa. Brez vsakega posameznika storitve ne bi mogle biti na tako visokem nivoju. Še vedno verjamemo, da je najboljša storitev tista, ki jo lahko ponudi človek. Človeška roka je tista, ki doda piko na i.
Že pred letošnjo sezono smo nadaljevali obnovo starejših objektov, na plaži smo zgradili nov letni gostinski prostor z dvema novima lesenima objektoma in teraso. Pripravili smo tudi traso za kolesarsko povezavo od kampa do krožišča. Ob koncu sezone bomo začeli še z obnovo vhodnega parka, ki ga bomo uredili tako, da bo postal prijetna točka za druženje z vodno skulpturo, dodali bomo zeleno zasaditev in nekaj svetlobnih elementov in tako ustvarili prijeten prostor za postanek ob prihodu in odhodu gostov.
Nadaljevali bomo tudi zmanjševanje porabe energentov in uvajanje digitalnih storitev, ki bodo olajšale delo ter gostom ponudile še boljšo storitev – tako v času bivanja kot tudi v času rezervacije.