Kanalizacija s Krvavca do doline

Cerklje – Na pobočju Krvavca so zgrajeni prvi kilometri fekalne kanalizacije. Kot je pojasnil župan Franc Čebulj, so na trasah obsežnega infrastrukturnega projekta, ki ga je Občina Cerklje za­gnala letos spomladi, tri ekipe podjetja Pirc gradnje in dve ekipi Gorenjske gradbene družbe, medtem ko Hidrotehnik Ljubljana kot tretji partner izbranega konzorcija izvajalcev še ni začel delati. »Pravi, da bo, nimam pa odgovora, kdaj,« je za Gorenjski glas povedal Čebulj.

Po njegovih informacijah je sicer prisotno tudi razmišljanje, da bi gradnjo od Ambroža do zgornje postaje žičnice Krvavec prevzelo podjetje Pirc gradnje, ki kljub zahtevnemu terenu na območju kanjona Grad, Stiške vasi, Škrjančevega in Ambroža hitro napreduje z deli. »Če bo tempo ostal tak, kot je zdaj, bo dela zaključilo pred rokom,« ocenjuje župan, ki je ob tem še dodal, da se je Gorenjska gradbena družba pri izvedbi načrtovanih del srečala z nekaj izzivi, med njimi z dvema plazovoma na povezavi Poženik–Šenturška Gora.

Na občini so predvideli, da se bo prva faza projekta, ki naj bi stala 14 milijonov evrov, izvajala tri leta, in v skladu s tem načrtovali zagotavljanje finančnih sredstev. Naložba poleg izgradnje 19 kilometrov primarnega omrežja za odvod komunalnih odpadnih vod s Krvavca do doline, ponekod pa tudi že sekundarnega dela, vključuje obnovo in izgradnjo vodovoda v dolžini enajst kilometrov ter ureditev druge komunalne infrastrukture in okoli šest kilometrov cest. Ob tem je cerkljanski župan poudaril, da bodo položili tudi tlačne cevi za prečrpavanje vode iz novega vodohrana v Poženiku na Šenturško Goro oziroma do vodohrana Jagosce, s čimer želijo zagotoviti nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v sušnem obdobju. »Za prečrpavanje do Jagosc smo se odločili, ker želimo pokriti celotno Šenturško Goro, Apno in Ravne ter druge zaselke na tem območju,« je pojasnil.

Iskanje soglasij in podpore

Ob gradnji se v občinski upravi med drugim ukvarjajo s pridobivanjem služnostnih pravic za sekundarni del kanalizacije, ki je načrtovan v dolžini sedem kilometrov. »To poteka počasneje, kot sem pričakoval. Lastnikom zemljišč poskušamo priti naproti, vendar pri nekaterih do zdaj nismo bili uspešni, kar pomeni, da ne moremo izdelati projekta, na podlagi katerega bi kanalizacijo čim bolj približali objektom. Skrajna možnost je, da se lotimo izgradnje omrežja tam, kjer so izpolnjeni pogoji, s čimer pa pridobivanje soglasij za priključitev na kanalizacijo pade na lastnike objektov. Ob tem naj še dobronamerno dodam, da je k vlogi za priključitev treba priložiti gradbeno dovoljenje za objekt, zato svetujem legalizacijo morebitnih gradenj brez dovoljenj.«

Skupaj s sekundarnim delom naj bi izgradnja kanalizacije in ureditev druge infrastrukture stala več kot dvajset milijonov evrov. Glede na to, da občina zaradi premajhnega števila populacijskih enot na območju gradnje (za zdaj) ne more kandidirati za sofinanciranje z evropskimi sredstvi, si župan prizadeva vsaj za podporo države. »Pravijo, da ni možnosti za to, čeprav so jih predstavniki ministrstev za naravne vire in prostor ter za kohezijo in regionalni razvoj na enem izmed sestankov že nakazovali. Tolažijo me z napovedjo, da bodo v Bruslju omilili pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev. Morda se bo to zgodilo v naslednji finančni perspektivi. Medtem opažam, da vlada z rebalansi namenja sredstva za različne, po moji oceni tudi ne tako nujne projekte kot je zaščita vode, o kateri se sicer veliko govori. Za gradnjo kanalizacije smo se namreč odločili prav zato, da čim bolj zaščitimo bazen vodnih virov na območju Krvavca. Ni skrivnost, da so pred nekaj leti v Kokri zaznali vonj po fekalijah v pitni vodi. Ekološke čistilne naprave niso ustrezna rešitev, kar dokazujejo tudi primeri njihovega odstranjevanja v tujini,« je pristavil Čebulj.