Kako zaščititi dražgoški spomenik

Dražgoše – Kostnica s spomenikom v Dražgošah je kulturni spomenik državnega pomena. Upravlja ga ministrstvo za obrambo, ki je vzdrževanje zaupalo Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Dražgoše. Spomenik je bil že večkrat tarča vandalizma, nazadnje pred kratkim, ko je nekdo na ploščo kostnice narisal kljukasti križ. V PGD Dražgoše so ga že odstranili in po besedah predsednika društva Blaža Jelenca posledično tudi prevzeli odgovornost, če bi pri tem nastale dodatne poškodbe. Kot je pojasnil, jim mora vsak poseg odobriti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). »Odstranitev nam je odobril, bi pa poudaril, da so bili v odločbi predpisani pogoji, s katerimi praktično ne bi mogli očistiti plošče – to kaže na popolno prelaganje odgovornosti na izvajalca del,« meni Jelenc.

Takšna trditev je neutemeljena, odgovarjajo na ZVKDS, Območni enoti (OE) Ljubljana: »Vsekakor je tudi v interesu ZVKDS, da se posledice vandalizma čim prej odstranijo, seveda pa na ustrezen način, ki je za osnovno materijo spominske plošče najmanj invaziven in škodljiv.«

Jelenc je pojasnil tudi, da so lani skupaj z ministrstvom na ZVKDS naslovili problematiko risanja grafitov ter predlagali izvedbo zaščite na najbolj pomembnih delih spomenika. Zavod je predloge z odločbo zavrnil oz. ni dovolil izdelave zaščite na delih spomenika, je pristavil.

Steklena zaščita neskladna z varstvenim režimom

Na ZVKDS, OE Ljubljana, so razložili, da varstveni režim za dražgoški spomenik določa varovanje kulturnih, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. »Namestitev steklene zaščite pred mozaik Poljanska vstaja avtorja Iveta Šubica, ki je bila predlagana, bi predstavljala vnos novega elementa v kvalitetno izvirno arhitekturno zasnovo spomenika in imela negativen vpliv tudi na dojemanje oz. pogled na Šubičev mozaik, ki ima izjemno umetnostnozgodovinsko vrednost. Predlog za izvedbo zaščite je bil torej neustrezen in neskladen z veljavnim varstvenim režimom. Poleg tega bi lahko zasteklitev mozaika povzročila po naših predhodnih izkušnjah kondenz in z njim nastanek alg ter posledično mehanskih poškodb na površini mozaičnih ploščic in stični masi med njimi. Isto velja za spominsko ploščo, ki je bila tokrat tarča vandalizma,« so odgovorili na zavodu in dodali, da po njihovih podatkih pogostost vandalizma na dražgoškem spomeniku v primerjavi z ostalimi spomeniki in obeležji, posvečenimi NOB, sicer bistveno ne izstopa. ZVKDS v primerih pogostega vandalizma podpira rešitve, kjer zaščita nima negativnega vpliva na varovane vrednote in kjer predvidene rešitve ne posegajo v zasnovo in konstrukcijo spomenika, npr. namestitev varnostnih kamer v območje spomenika.

Pol stoletja od odkrijta spomenika

Letos mineva petdeset let od odkritja dražgoškega spomenika. ZVKDS smo povprašali še, v kakšnem stanju je in ali so potrebna kakšna obnovitvena dela. Ob zadnjih posegih v lanskem letu je bil spomenik po njihovih navedbah obnovljen le do določene mere, ker ob obnovi niso bili odpravljeni vsi vzroki za nadaljnje propadanje spomeniške substance. »Odprto ostaja vprašanje rjavenja konstrukcije, ki na določenih mestih že povzroča poškodbe na betonskem ovoju arhitekturno zasnovanega spomenika, celostna rešitev glede boljšega ali optimalnega odvodnjavanja s celotne površine spomenika ter raziskave prvotno uporabljenega betona, ki so nujne za vsa nadaljnja obnovitvena dela na spomeniku. Skupini bronastih figur v osrednjem delu spomenika sta za zdaj v solidnem stanju, določene poškodbe so vidne predvsem pri stiku podlage s figurami, vendar bi bile potrebne detajlnega pregleda in čiščenja.« Na ZVKDS so še poudarili, da so naklonjeni celostni obnovi spomenika, ki bi poleg boljše prezentacije zagotovila tudi tehnične rešitve, ki bi prispevale k daljši življenjski dobi spomenika.