Eden večjih izzivov pri ravnanju z odpadki na Bledu ostaja velik turistični obisk. / Foto: Tina Dokl
Eden večjih izzivov pri ravnanju z odpadki na Bledu ostaja velik turistični obisk. / Foto: Tina Dokl
Izziv ozaveščanje turistov
Občini Bled in Gorje sta tri leta po pridobitvi mednarodnega certifikata Zero Waste Cities (mesta brez odpadkov) uspešno prestali ponovno neodvisno revizijo, v kateri so ocenjevali napredek na področju ravnanja z odpadki v zadnjih treh letih.
Bled, Gorje – Pred tremi leti sta občini Bled in Gorje postali prvi certificirani zero waste občini (občini brez odpadkov) v Evropi. Ponovna neodvisna revizija, ki so jo lani novembra opravili strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks, so pojasnili v društvu Ekologi brez meja. »Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa strokovnjaki opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi.« Ponovna potrditev certifikata dokazuje, še dodajajo v društvu, da sta Bled in Gorje na pravi poti, obenem pa »jasno pokaže, da zero waste ni enkraten dosežek, temveč dolgoročen proces nenehnih izboljšav«.
Ob tem direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman opozarja, da mešani komunalni odpadki ponovno naraščajo, zato bo po njegovih besedah za dosego okoljskih ciljev nujno potreben razmislek o kavcijskem sistemu in ukinitvi embalaže za enkratno uporabo v trgovskih verigah in pri ponudnikih hitre prehrane. Eden večjih izzivov namreč ostaja velik turistični obisk, ki s seboj prinaša tudi povečan okoljski odtis. »Sektor turizma ter z njim okoli deset tisoč nastanjenih gostov in okoli trideset tisoč dnevnih obiskovalcev v visoki sezoni prispeva kar 30 odstotkov vseh odpadkov, finančna kompenzacija pa je zanemarljiva v primerjavi z ekološkim odtisom,« je poudaril Resman in dodal, da samo okoli jezera v visoki sezoni dnevno zberejo okrog deset kubičnih metrov odpadkov. Zato razmišljajo o vzpostavitvi dveh ekoloških otokov, ki bi delovala s podporo umetne inteligence. Prav tako nameravajo okrepiti aktivnosti, namenjene ozaveščanju in vključevanju obiskovalcev v varovanje lokalnega okolja, zlasti na področju pravilnega ravnanja z odpadki. Tudi blejski župan Anton Mežan je prepričan, da je skrb za naravo njihova temeljna naloga, saj so ravno naravne danosti zaslužne za svetovni sloves Bleda. »Posameznik na Bledu ustvari deset odstotkov manj odpadkov, kot je slovensko povprečje, a sektor turizma s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki se med drugim odražajo v naraščajočem številu odpadkov. Verjamem, da zgledi vlečejo, da lahko z vztrajnostjo sprožimo efekt snežne kepe med obiskovalci, ki bodo trajnostno ravnanje razumeli kot standard obnašanja na destinaciji,« dodaja župan.