Hajnriharjeva vila v Kokri: stanovanja za mlade družine?

Hajnriharjeva vila danes / Foto: Alenka Brun

Hajnriharjeva vila v Kokri: stanovanja za mlade družine?

Občina Preddvor je lastnica Hajnriharjeve vile in pripadajočega območja v Kokri. Preučujejo različne scenarije, kaj bi lahko naredili z vilo, v vsakem primeru pa bo treba upoštevati kulturnovarstvene usmeritve, saj je vila vpisana v register kulturne dediščine.

Preddvor – Kot je povedal župan Občine Preddvor Rok Roblek, je ob prevzemu funkcije preveril, s čim občina razpolaga in kaj ima v lasti. Med evidencami se je pojavila tudi Hajnriharjeva vila v Kokri, kjer je imela občina okoli deset odstotkov lastniškega deleža, medtem ko so bili preostali lastniki razseljeni po svetu ali celo pokojni, je pojasnil župan. Zato je začel razmišljati, ali bi se dalo to lastništvo urediti, in po raziskovanju s pomočjo odvetnika se je izkazalo, da bi Občina Preddvor od lastnikov lahko odkupila deleže in postala edina lastnica. V Preddvoru so stopili v stik z lastniki vile, kupnina je znašala okoli sto tisoč evrov in Občina Preddvor je postala lastnica vile oziroma celotnega območja, ki poleg kar nekaj zemlje obsega dve samostojni hiši v izjemno slabem stanju in tristanovanjski objekt.

Sprva so razmišljali o turistični rabi, vendar so to možnost opustili. Potem so začeli razmišljati, da Kokra potrebuje predvsem priložnost za naselitev mladih družin.

Nakup je bil izveden v prvi vrsti z namenom ureditve lastništva, je bil jasen župan, in vzpostavitve razvojnega potenciala. Sprva so razmišljali o turistični rabi, vendar so to možnost opustili. Potem so začeli razmišljati o tem, da Kokra potrebuje predvsem priložnost za naselitev mladih družin. Območje je cenovno dostopno in še vedno dovolj blizu Kranja. »Spodnji del Kokre in Potoče že dosegata kranjske cene nepremičnin, zgornji del pa ostaja ugodnejši,« je povedal. Dokončne odločitve še niso sprejeli, za zdaj še preučujejo različne možnosti, kaj lahko storijo, a ne izključujejo prodaje, če bi se v primeru obnove pokazalo, da zaradi previsokih stroškov te ne bi zmogli – vendar ob pogoju, da bo tu stanovanjska gradnja.

Postavil jo je Franc Hainrihar

V Geografskem informacijskem sistemu kulturne dediščine (GisKD pregledovalnik) smo Hajnriharjevo vilo v Kokri našli pod imenom Vila Kokra. Opisana je kot zidana vrhkletna počitniška vila razgibanega tlorisa z vrtom, kapelico v živi skali in pomožnimi objekti. Postavil jo je lesni trgovec Franc Hainrihar, potem ko je v Kokri leta 1909 kupil gozdove in leta 1914 posestvo ter gostilno Kanonir. Leta 1945 so jo nacionalizirali. Lokacijsko pa se nahaja v severnem delu doline reke Kokre.

Vpisana je v register kulturne dediščine, vendar z režimom priporočilno, kar pomeni, da objekt ni strogo zaščiten, se pa priporoča varovanje njegovih vrednot. Zavedena je tudi kot memorialna dediščina, saj je objekt pomemben predvsem zaradi zgodovinskega in spominskega pomena. Spada tudi med sakralno stavbno dediščino, kar se navezuje na kapelico, ki je znotraj območja dediščine, kot so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Območna enota Kranj.

Vilo je postavil lesni trgovec Franc Hainrihar, potem ko je v Kokri leta 1909 kupil gozdove in leta 1914 posestvo ter gostilno Kanonir. Leta 1945 so jo nacionalizirali.

Enota Vila Kokra je bila vpisana v omenjeni register leta 2022, so povedali in dodali, da se kljub priporočilnemu statusu varuje po varstvenem režimu za stavbno dediščino. V Priročniku pravnih režimov varstva za dediščino je opredeljeno, da je za posege v območju dediščine priporočilno treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa prostorski akt. Omenjeno soglasje izda ZVKDS torej v skladu s prostorskim aktom. Pred njegovo izdajo pa je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda, so še razložili.

Zgrajena v alpskem slogu

Gre za primer značilne podeželske počitniške hiše oziroma vile, zgrajene v alpskem slogu. Imela je lepo urejeno vrtno ureditev, kar se vidi iz starih fotografij, ki so se ohranile. V kapelici, ki je vsekana v živo skalo nedaleč od objekta, je bil prvotno nameščen originalni kip Marije (Brezmadežna) iz leta 1923, delo podobarja in kiparja Josipa Grošlja (1854–1941). Kip je bil zaradi vremenskih vplivov, predvsem pronicanja vode, močno poškodovan. Leta 2018 je bil strokovno restavriran in predan v hrambo škofjeloškemu muzeju. Istega leta je bil vključen v stalno muzejsko postavitev v Škofji Loki, kjer hranijo tudi druga Grošljeva dela.

In kaj bi za lastnika vile pomenila odločitev o morebitni obnovi objekta? Kot so pojasnili na ZVKDS, investitorju izdajo kulturnovarstvene usmeritve oziroma pogoje za celostno obnovo objekta. Ker so znane arhivske fotografije objekta in njegove okolice, obstajajo dobra izhodišča za obnovo v izvirnem stanju. Vila ima namreč kljub nekaterim starejšim predelavam kakovostno arhitekturno zasnovo, so še poudarili.