Družinski album mesta Tržič

Fotomonografija Tržič skozi objektiv stoletja je izbor zgodb iz živopisnega mozaika časa, prostora in medčloveških stikov, je na predstavitvi v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja v četrtek, 3. septembra, ob bok praznovanj stoletnice mesta Tržič dejal David Ahačič, direktor Tržiškega muzeja in sourednik fotomonografije. »Več kot leto in pol je tega, kar smo se v različnih skupinah, komisijah, odborih pogovarjali o tem, kako bomo praznovali letošnjo stoletnico statusa mesta Tržič, in takrat je bil eden od najbolje sprejetih predlogov ta, da se pripravi knjižna izdaja, ki bo posvečena razvoju Tržiča v zadnjem stoletju. Ko smo se pogovarjali z različnimi soustvarjalci o tem, kako naj bi bila knjiga videti, kako obsežna, slikovita, poljudna naj bi bila, smo nazadnje s podporo Občine Tržič prišli do sklepa, da bomo naredili ne eno, ampak dve knjigi. In sicer eno bolj poljudno slikovno fotomonografijo, ki jo predstavljamo danes, in drugo znanstveno monografijo, ki nastaja pod uredniškim vodstvom Aljaža Pogačnika in bo izšla v začetku prihodnjega leta,« je pojasnil David Ahačič.

Izbranih več sto fotografij

Tržič je v 20. stoletju iz trga zrasel v mesto in ohranil svojo močno povezanost z izročilom. »Namesto strogega kronološkega zaporedja smo v fotomonografiji sledili tematski zasnovi, ki v sto poglavjih razkriva različne plasti življenja – naravno in kulturno dediščino, gospodarstvo, šolstvo, vsakdan, praznike, šport, kulturo, ustvarjalnost, povezovanje Tržiča z evropskim in svetovnim prostorom ter druge. Želeli smo, da spregovorijo predvsem fotografije, zato smo jih izbrali več sto, ki najizraziteje pričajo o spremembah, dosežkih in trenutkih preteklega stoletja,« je pojasnil David Ahačič.

Poleg njega je urednik fotomonografije dr. Bojan Knific, v uredniškem odboru so še dr. Anja Bajda, Sašo Borojević, Boris Kuburič in Vili Vogelnik kot urednik fotografije. Knjigo je oblikovala Andrejka Belhar Polanc, izdal Tržiški muzej, založila pa Občina Tržič. V knjigi morda res ni »vsega«, kot dodaja Ahačič, upa pa, da vendarle dovolj ustrezno odslikava raznolikost življenja v domačih krajih in zainteresiranega bralca usmerja k nadaljnjemu raziskovanju. »V Tržiškem muzeju, krajevnem spominskem zbirališču, si želimo, da bi knjiga pripomogla k ozaveščanju pomena razvijanja kolektivnega spomina in kulture spominjanja. V tej luči je dragoceno sodelovanje številnih posameznikov, zlasti prizadevnih članov uredniškega odbora, pa tudi drugih – fotografov, zbirateljev in informatorjev –, ki se jim za njihov prispevek in za neljubosumno strast do domačega kraja iskreno zahvaljujem.«

Vsak ima svojo najljubšo

Na nedavni predstavitvi so sodelovali David Ahačič, Boris Kuburič in dr. Bojan Knific. Pripovedovali so, kako je knjiga nastajala, vsak je izbral tudi kakšno fotografijo, ki se ga na poseben način dotakne in se mu zdi še posebno zanimiva. Bojan Knific se je odločil za tisto o tržiškem zmaju, ker po njegovih besedah zelo zgovorno govori o tržiški dediščini. »Ne samo stoletni, ampak bistveno daljši ali pa tudi sodobni dediščini, ker je bil zmaj postavljen leta 2017 na mestu, kjer ga ljudje še zdaj srečujejo,« je pojasnil. Boris Kuburič je izbral fotografijo iz enega obrata nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, drugo z igrišča »na Fabrk« oziroma na Ravnah iz sredine 60. let prejšnjega stoletja. David Ahačič je izbral slikovito fotografijo rednega avtobusnega linijskega prevoza iz Jelendola skozi Dovžanovo sotesko, ki je prav vratolomna, iz 70. let prejšnjega stoletja. Druga njegova izbrana je fotografija cerkve sv. Jožefa nad Tržičem po požaru, ki prikazuje medsebojno pomoč in solidarnost Tržičanov, ter še fotografijo amaterske gledališke predstave, s katero je želel poudariti, da mesto oživljajo predvsem ustvarjalni ljudje v Tržiču in da so navdušeni posamezniki tisti, zaradi katerih je lepo bivati in ustvarjati v Tržiču.