Dražgoše – Okrog 2500 ljudi je prišlo v nedeljo v Dražgoše z avtobusi, osebnimi vozili in peš na opoldansko osrednjo prireditev v spomin na 81. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci, na uničenje vasi in poboj 41 domačinov, starih od treh do 73 let. H grobnici padlih partizanov in pobitih domačinov je po tradiciji kot prva položila venec predsednica republike Nataša Pirc Musar, za njo pa še delegacije domače krajevne skupnosti, občin, domačih in tujih borčevskih organizacij ter strank.
Pri spomeniku pod vasjo je udeležence najprej nagovoril predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice generalmajor Ladislav Lipič, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Jana Jenko, pa so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, igralca Bojan Trampuš in Jan Bertoncelj ter združeni pevski zbor osnovnih šol Dravlje in Šentvid. Nedeljske svečanosti so se poleg predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar med drugim udeležili še predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in nekateri ministri, poslanci državnega zbora, državni svetniki in župani.
{infbox-new-50}3792{/infbox-new-50}Slavnostni govornik, poslanec Gibanja Svoboda v državnem zboru Borut Sajovic, je svoj govor začel s stihom primorskega pesnika Iga Grudna: »Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej. Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!« Spomnil se je dražgoškega boja Cankarjevega bataljona in tragedije lepe in urejene gorenjske vasi, ki še danes zaznamuje Dražgošanke in Dražgošane in po nepotrebnem deli tudi slovensko družbo. »Krivec za veliko dražgoško zmago upora in tragedijo domačinov je ena sam. Imenuje se velikonemški nacifašizem in domača kolaboracija. Nacisti so za uničevanje drugačnih po narodnosti, spolu, veri ali rasi vedno našli izgovor in vzrok. V Dražgošah, v Begunjah, v Oradourju v Franciji, v Lidicah na Moravskem in še kje. Dejstvo je tudi, da so Dražgoše danes postale verjetno edini kraj v vsej zgodovini sveta, kjer se krivda za zločine okupatorjev nalaga napadenim branilcem … Kadar je obstoj naroda ogrožen, je odpor z vsemi sredstvi nujen. Brez upora in odpora bi danes tu govorili nemško. Brez tega ne bi imeli svoje države. Smo mi, veterani vojne za Slovenijo in vsi Slovenci, krivi za 19 naših mrtvih v junijski vojni leta 1991?« se je vprašal.
Govornik Borut Sajovic je opozoril na nujno enotnost in slogo naroda in nato posebej nagovoril Dražgošane: »Ob spoštljivih mislih na partizane in sočutju do tragedije domačinov je treba iskati poti naprej. Za njih je potrebno razumevanje, spoštovanje in pomiritev. Dražgošanom se zahvaljujem za stalno gostoljubje. Mislim, da je čas in prav, da slišijo tudi opravičilo. Opravičujem se jim za vse povojne težave, ki so se zgodile proti njihovi volji, za težave, ki so jih namerno ali nenamerno povojni oblastniki storili pri prekopu žrtev, pri načrtovani obnovi, pri gospodarjenju in načrtovanju razvoja in obnovi vasi. Takratni čas je bil težak, drugačen, ni ga moč gledati z današnjimi očmi in meriti s sodobnim metrom. Za nas naj ga izmerijo neodvisni zgodovinarji.«
»Ob takih trenutkih vedno pomislim na slovensko spravo. Osebno razmišljam, da so se mrtvi med seboj spravili že davno. Vsi, prav vsi umrli, ne glede na stran v vojni, si zaslužijo spoštljivo svečko, sočutje, ime in priimek, pokop, grob, napis. Vsi so bili od nekoga otroci, mame, očetje, bratje, sestre… Za vsakim je nekdo žaloval. Nam, daleč po vojni rojenim, se spraviti ni treba, saj nikomur niso ničesar storili. Je pa naša naloga, da vztrajamo na stališču, da za kolaboracijo s fašizmom in nacizmom opravičila ni,« je povedal Borut Sajovic. »Čas je, da rane in bolečine vseh zacelimo, povečujemo ustvarjalnost, strpnost, enotnost slovenskega naroda ter se tako pripravimo na izzive prihodnosti. Veliko jih je,« je sklenil svoj govor poslanec Borut Sajovic.