Berkov Vidni in nevidni Kranj

Kranj – Slikam, ki si jih še do konca maja lahko ogledamo v Kranjski hiši, sledi tudi naslov razstave Vidni in nevidni Kranj. Slikar in grafik Berko sodi med pionirje poparta pri nas in je nedvomno eden najvidnejših predstavnikov slovenskega fotorealizma in hiperrealizma. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je, za razliko od takrat dominantnih ekspresionističnih praks v slikarstvu in zahajanju v abstrakcijo, zavestno usmeril v fotorealistično upodabljanje vsakdanjih motivov.

Njegov opus obsega podobe, vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega in potrošniškega sveta ter serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture, podobah, po katerih je še posebej prepoznaven. Slikar v svojih akrilnih slikah v podobo na neki način zamrzne aktualni trenutek.

Le kratek trenutek v sliki

V Galeriji Kranjske hiše je predstavljen izbor 18 risb in slik različnih motivov in slikarskih tehnik, ki so nastajali v Portorožu, Ljubljani, Kranj in okolici. Prav slednje so razstavi ne nazadnje dale tudi naslov. Berko je iskal za slikarja nekoliko nenavadne, za naključnega mimoidočega pa povsem običajne motive.

Že v uvodnem delu razstave se tako seznanimo z deli iz serije V prehodu. Gre za motiv vhodnih steklenih vrat v nekdanjo blagovnico Globus. Berka je podoba zanimala predvsem zaradi odsevov v steklenih površinah. »Ko greste na primer mimo steklene izložbe, v njej vidite svojo senco, kar vidite v steklenih površinah, pa je tudi odsev ozadja, ki je za vami. Na omenjeni sliki so to cesta, hotel Creina na nasprotni strani Globusa, krajina okrog hotela, vidimo pa tudi naključne figure, ki so se gibale mimo, ko je nastajala slika. Realnost, ki jo vidimo na sliki, je obstajala le stotinko sekunde,« ob sliki pojasnjuje njen avtor.

Poleg značilnih Berkovih del v hiperrealističnem slogu je na ogled še nekaj platen pokrajine in vedut mesta Kranj, slikar pa predstavlja tudi nekaj del z motiviko gozda, ki gledalcu ponujajo barvno živahnost jesenskega gozda, a hkrati v abstraktnem slogu spodbujajo gledalčevo domišljijo.