Koliko delcev PM10 ujamejo kranjski parki

Kranj – Ko govorimo o zelenih površinah v mestih, navadno mislimo na parke, drevorede, zelene igralne površine, obrečne poti. Ko pa o njih začnemo razmišljati skozi vprašanje, kako koristne so, se pojavi več dilem: kako te koristi opredeliti, kako jih izmeriti in ovrednotiti ter kako jih prevesti v praktične rešitve pri načrtovanju prostora. Z izrazom ekosistemske storitve označujemo naravne procese, ki zagotavljajo preskrbo z vodo, hrano, možnosti za rekreacijo ter oblikujejo estetsko vrednost prostora. Posebej pomembne so uravnalne storitve, ker neposredno vplivajo na naše zdravje – med njimi čiščenje zraka, pri katerem vegetacija prestreza in zadržuje delce PM10 (trdi delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov).

Ko ekosistemske storitve prenesemo v jezik prostorskega načrtovanja, postanejo koristne predvsem zato, ker omogočajo konkretno razumevanje, kje v mestu narava že deluje in kje njene funkcije najbolj primanjkujejo. Podatki o teh procesih pomagajo mestom določiti, kam umestiti drevesa, kje zmanjšati zatesnjene površine (beton, asfalt) in kje so potrebne nove zelene povezave, da bi izboljšali kakovost zraka in bivalno udobje. Vrednotenje ekosistemskih storitev omogoča oblikovanje merljivih ciljev – na primer povečanje deleža drevesnih krošenj, izboljšanje senčenja ali ozelenitev prometnih koridorjev – in tako postane orodje za bolj premišljene prostorske odločitve.

Analiza za Kranj

V okviru projekta CROSS-REIS, pri katerem je kot partner sodelovala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG), je bila za Mestno občino Kranj izvedena analiza ekosistemske storitve depozicije delcev PM10 z vegetacijo. Pri takšni analizi je pomembno razlikovati med procesi, ki se jih pogosto meša: filtracija označuje prestrezanje delcev na površinah listov ali iglic, depozicija pomeni njihovo usedanje na katerokoli površino, odstranitev pa zajema dejansko zmanjšanje koncentracij PM10 v zraku, ko se delci trajno vežejo v rastlinah ali tleh. Namen študije je bil razumeti, kako učinkovito različni tipi površin – od pozidanih do zelenih – ter različne vrste rastja, od dreves, grmovnic in cvetličnih zasaditev, prestrezajo prašne delce.

Kranj ima razmeroma ugodno pokrajinsko sestavo. Gozdovi pokrivajo več kot polovico občine, kmetijske površine približno tretjino, urbana območja pa nekaj več kot desetino. Ta struktura pojasnjuje, zakaj so povprečne koncentracije delcev PM10 v občini nižje kot v večjih slovenskih mestih. Znotraj urbanih območij je približno 40 odstotkov površin zelenih, vendar pa analiza razkrije, da je delež drevesne pokritosti nizek – komaj 5,8 odstotka. To pomeni, da prevladujejo travnate in nizke vegetacijske površine (pretežno travnate in cvetlične), ki imajo precej manjši učinek pri prestrezanju prašnih delcev kot drevesa. Krošnje so namreč glavni nosilec filtracijske funkcije, saj imajo veliko površino listov, na katero se delci iz zraka nalagajo.

Vpliv vegetacije v mestu

Izračuni za Kranj kažejo, da vegetacija na ravni celotne občine povprečno prestreže približno 1,09 grama delcev PM10 na kvadratni meter letno. V urbanem delu pa se ta vrednost zmanjša na 0,64 grama. To potrjuje, da je filtracijska sposobnost mestnega jedra bistveno nižja, predvsem zaradi zatesnjenih površin, prisotnega prometa in pomanjkanja dreves. Asfalt in beton ne le da ne prispevata k odstranjevanju delcev, temveč omogočata njihov ponovni dvig v zrak ob vetru ali vožnji vozil.

Analiza je jasno pokazala tudi območja, kjer bi zasaditve drevnine prinesle največ koristi. To so deli mesta, kjer se prepletajo visoka prometna obremenitev, malo dreves in veliko neprepustnih površin. Prav tam je mogoče z dodatnimi zasaditvami doseči največje izboljšanje kakovosti zraka, saj se filtracijski učinek najhitreje poveča tam, kjer ga je danes najmanj. Študija omogoča boljše razumevanje, katere zelene površine že dobro opravljajo svojo ekološko funkcijo in kje so vrzeli, ki jih je treba zapolniti z novimi zasaditvami ali preoblikovanjem prostora. Velika količina zelenih površin namreč sama po sebi ne zagotavlja učinkovitega čiščenja zraka – ključno je, kakšna vegetacija tam raste. Narava je dragocena sama po sebi, ekosistemske storitve pa nam pomagajo razumeti, zakaj jo v mestih še posebej potrebujemo.