Razstava, ki se je vila od kamniškega Glavnega trga do konca šutenske ulice, je bila zanimiva za vse generacije. Na fotografiji replika starodobnika, ki ga je Marko Kveder izdelal sam, za kar je potreboval šest let. / Foto: Špela Šimenc
Vonj po bencinu in nostalgiji
Kamnik je v soboto znova postal središče tehnične dediščine. Letošnja revija starodobnikov je prvič potekala pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za starodobna vozila FIVA.
Kamnik – Ljubitelji avtomobilov in zgodovine so si konec tedna v Kamniku lahko dodobra napasli oči in napolnili dušo. V organizaciji Društva starodobnih vozil Kamnik je, kot vsako leto že 25 let, potekal dvodnevni dogodek, Mednarodna revija starodobnikov.
Med šestdesetimi razstavljenimi motorji in avtomobili, ki so bili na ogled vse od Glavnega trga do konca Šutne (dogodek je potekal tudi na več drugih lokacijah v mestu in izven njega), jih je bila kar polovica iz tujine, celo iz Velike Britanije. Od tam prihaja tudi podpredsednik omenjene mednarodne organizacije Malcolm Grubb, ki je ob tej priložnosti kot oglednik dogodka obiskal Kamnik.
Najstarejši med razstavljenimi je bil motor iz leta 1903. V Kamnik se je pripeljal na prikolici starinskega avtobusa, medtem pa se je večina drugih jeklenih lepotcev pripeljala po cesti. Eni bolj in drugi malce manj uspešno. Med slednjimi je bil 99 let star starodobnik Lojzeta Lenčka iz Trzina, ki je zmogel vso pot, za zadnjih nekaj metrov pa mu je zmanjkalo moči, tako da so ga morali na rep razstave kar poriniti. »Priropotali smo do Kamnika, kako bomo nadaljevali, pa ne vem. Gre za francoski avto iz leta 1926, ki sem ga pred dvajsetimi leti kupil na odpadu v Franciji. Bil je v povsem razsutem stanju, vanj so se naselile kokoške. V njem sem videl potencial, predvsem pa so me pritegnila kolesa, ki so še lesena,« nam je povedal njegov pražnje in tistemu času primerno oblečen lastnik.
Razstava starodobnikov je več kot to, je kraj izjemnih zgodb. Še ena skoraj neverjetna je zgodba Marka Kvedra iz Rafolč pri Lukovici, ki je izpolnil tisto, o čemer drugi lahko le sanjajo. Izdelal si je svoj sanjski avto, repliko Fordovega modela T cabrio iz leta 1919, katerega 70 odstotkov je lesenega. »To je moje življenjsko delo, po poklicu sem mizar. V avto sem vložil šest let raziskovanja in proučevanja. Veliko sem hodil v tehniški muzej v Bistro, ko pa sem pridobil še načrte, sem vedel, da je stvar izvedljiva,« nam je povedal.
Da starodobniki spadajo na cesto, med ljudi, je prepričan predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije Leon Vrtovec. »Ne gre samo za zavedanje, da moramo ohranjati ta vozila pri življenju, gre za to, da poskušamo svoje izkušnje, znanja, strast prenesti na mlajše generacije. V svetu, polnem medijske pozornosti in hitro dostopnih informacij, se človeški faktor izgubi in tak dogodek, kot je današnji, je namenjen temu, da v živo delimo in vidimo stvari, ki bi jih sicer videli samo na spletu,« je dejal.
Splet ponuja veliko – vonja po bencinu in občutka nostalgije pa vendarle ne.
