Zgodbe iz Zgornjesavske doline

Prvi del publikacije obsegajo zgodbe

Zgodbe iz Zgornjesavske doline obsegajo pripovedi iz posameznih krajev Zgornjesavske doline. V Podkorenu denimo poznajo zgodbo o žalik ženah, v Rutah pa pravljico o divjem kozlu. Obravnavajo tudi junake, ki so del pripovednega izročila, to so Anja Panja, Bedanec, Kekec, Pehta, Prisank ... Končajo se s pripovedovalci in literarnimi poustvarjalci iz Zgornjesavske doline. »Junakov in zgodb je še veliko več, tema je zelo obsežna, zato bi njeno raziskovanje veljalo nadaljevati,« poudarja Nina Jamar iz jeseniške knjižnice, ki je publikacijo uredila. Brezplačni izvodi so na voljo v knjižnicah v Kranjski Gori in na Jesenicah.

Pripovedno izročilo Marice Globočnik

Drugi del publikacije obsega zgodbe, ki jih je leta 2008 povedala Marica Globočnik (teta Pehta). »Zapisali smo jih v knjižnem jeziku, ohranili pa smo narečne izraze. Zaradi lažjega razumevanja smo na koncu dodali tudi slovarček narečnih izrazov. Tako odločitev smo sprejeli zato, da so pravljice, kljub narečnim izrazom, razumljive čim širšemu krogu bralstva,« pove Jamarjeva.

Zgodbe so namenjene odraslim, zavedanju, da težke trenutke v življenju preživljamo vsi, zato si moramo med seboj pomagati. »Čeprav se bodo ob branju nekatere zdele strašljive, ne pozabite, da se je teta Pehta, ko jih je pripovedovala, zelo zabavala. To pa se je preneslo tudi na tiste, ki so imeli poseben privilegij, da jim jih je pripovedovala,« sklene urednica. Zgodbo Marice Gloočnik z naslovom O čifci (torej o mladi kokoški), ki se s prijatelji odpravi na božjo pot, so na prireditvi tudi prebrali. »Če kaj, nas pravljice naučijo, kako premagati strah, se podati v neznano, premagati težave in biti za to bogato nagrajen. Kar pa je neverjetna popotnica za spopadanje z vsem, kar nam prinaša življenje,« je dodala Jamarjeva.

Slovarček narečnih besed

Za lažje razumevanje besedila so ob koncu dodali slovarček več kot 60 narečnih izrazov. Med njimi najdemo besede grifarji (močni čevlji), kšajt (prebrisan), močnica (brusnica), pavola (bombažna preja), penez (novec majhne vrednosti) in žlajdra (veriga za spenjanje ročic pri vozu).

Pravljični liki

Za kulturni program na prireditvi so poskrbeli junaki z Rajž po poteh Triglavskih pravljic, gledališke predstave v naravi, ki je doma v Mojstrani. Tematsko pot je zasnoval Marsel Gomboc (Pravljičar Bukovnik), in sicer po tretji knjigi Triglavskih pravljic Mirka Kunčiča. Nastala je po predstavi z naslovom Skrivnost Bvaščeve jame iz leta 1999. Ena prvih predstav je bila odigrana ob zaključku Kekčevih dni leta 2003. Ime in vsebina Rajž sta avtorsko zaščitena in vpisana v register Avtorske agencije za Slovenijo. Marjanca Lešer, še živeča hči Mirka Kunčiča, je Marselu Gombocu namreč dovolila uporabo očetovih zapiskov, tekstov in knjig ter dramatizacijo za gledališki oder in pravljično pot.

Razstava v knjižnici

Do 4. septembra letos je v knjižnici v Kranjski Gori na ogled razstava, ki je poklon pripovedovalcem in literarnim poustvarjalcem iz Zgornjesavske doline. Med njimi so Peter Jakelj, Marica Globočnik, Marsel Gomboc, Josip Vandot, Mirko Kunčič, France Voga, Metka Kern Trček, Špela Oblak ter Anže in Lea Svrzikapa. Na panojih sta predstavljena njihovo življenje in delo.