Sočna bovščina na pirniškem odru

Pred kratkim so v Pirničah gostovali člani gledališke skupine BC iz Bovca. Na pobudo dr. Barbare Ivančič Kutin, zaposlene na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, so z namenom ohranjanja bovškega narečja in kreativne uporabe lokalnih sočnih fraz pripravili skeče z različno tematiko: vremenska, smrt, zakonca, ženske o moških, moški o ženskah, pijanec, siromak, sreča, smeh in podobno. V pogovore so vnesli veliko bovških frazemov, povedanih v vseh možnih različicah. Med skeče so umestili tudi pesmi domačega kantavtorja Petra Della Biance s skupino The Towkrs. Tudi ta besedila so v narečju. Vse to prinaša predstava Sočna bovščina.

»Slovenska narečja so nekaj izjemnega in zelo dragocenega, na kar moramo biti resnično ponosni in jih negovati. Skorajda vsaka vas ima svoj glas in vsak ta glas je unikaten, poseben. Škoda bi bilo, da bi se vsi ti folklorni obrazci, kot rečemo, izgubili. Srčno upam, da bomo v Sloveniji prej ko slej dobili tudi dan slovenskih narečij,« je povedala Anica Horvat, vodja abonmaja KUD Pirniče, ki se ji je predstava Sočna bovščina zdela nekaj tako posebnega, da jo je pripeljala tudi na pirniški oder. »Trudimo se biti vedno znova inovativni in opozoriti tudi na izjemne projekte, kakršen je Sočna bovščina. Za naše abonente je to posebna predstava, ki pa je hkrati duhovita in še v narečju. Ogledala sem si premiero in me je popolnoma prevzela.«

Prevzela je tudi občinstvo v dvorani. Režiser ter avtor besedil in scenarija Peter Cuder je navdušen, kako je bila sprejeta povsod, kjer so jo do sedaj odigrali. »Premiera je bila 23. novembra lani. Ko smo se lotili predstave, smo predvidevali le en nastop, danes pa je to že deveta ponovitev,« je pojasnil. Predstava je nastala v okviru projekta ministrstva za kulturo v sodelovanju z dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki ima zbranih več kot dva tisoč frazemov, rekel. »Najprej smo zbirali besedila in rekla, nato pa je iz tega nastalo 21 skečev, ki smo jih povezali v celoto. Besedila so v celoti v bovščini, ki se precej razlikuje od vasi do vasi. V predstavo smo vključili predstavnike vseh krajev širšega območja od Trente do Srpenice, da bi prikazali to raznolikost in žlahtnost. Naši ekipi so se zato pridružili še trije gostujoči igralci. Vrnili smo se približno sto let nazaj in uporabljali stare, že davno pozabljene besede, ki jih mlajši pogosto več ne razumejo. Namen je, da bi se vsaj kakšna beseda mladim zdela zanimiva, da jo bodo ohranjali tudi za prihodnje rodove. Želimo ohranjati bogastvo domačega jezika, da ga ne bi preglasili tuji vplivi, zlasti angleščina,« je dodal Cuder.

Igralska zasedba v Sočni bovščini je raznolika, od mlajših do starejših, kar ji daje dodatno vrednost. »Predstava je povezala različne generacije. Na odru nastopa enajst igralk in igralcev v različnih vlogah. Dvanajsto igralko, ki je nekoliko starejša, pa smo posneli v muzeju in ta del je predvajan na platnu. Skupaj z glasbeno zasedbo smo res pisana in povezana druščina. Veseli smo, da lahko s Sočno bovščino ohranjamo narečno bogastvo in kulturno izročilo Bovškega. Veseli smo tudi, da je predstava posneta, da si jo lahko ogledamo večkrat in bo ostala tudi našim zanamcem,« je zaključil Cuder.