Sodelavci Tržiškega muzeja v opravah, ki spominjajo na neke druge čase; od leve: Boštjan Meglič, Bojan Knific, Dragan Živkovič, Andreja Rauch, Sonja Koren Valjavec, Nika Buček, Jana Babšek in Nevenka Bizjak / Foto: Tina Dokl

Čas mineva, zgodbe ostajajo

V Tržiškem muzeju so minulo soboto pripravili Poletno muzejsko noč in tudi praznovali jubilej. A ker zgodovina ni matematika, kot je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, se je po tem, ko so našli staro odločbo, izkazalo, da je bil muzej ustanovljen leta 1955 in ne 1964, kot se je beležilo doslej.

V prav prijetnem vzdušju in pričakovanju so tržiški muzealci ob sedemdesetletnici. »Nima veliko muzejev na Slovenskem tako dolge in bogate tradicije, tako velike želje po ohranjanju identitete kot v Tržiču. Zavedamo pa se, da taka institucija, kot je Tržiški muzej z vsemi zbirkami, znanjem in raziskovanjem, ne nastane z enim človekom, z eno generacijo,« je povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek minulo soboto na vrtni zabavi ob Pollakovi kajži. Pionirja Kozmo Ahačiča in Jožeta Rakovca je sedanja direktorica muzeja poudarila kot simbola povojnega gibanja z neverjetnimi koraki na področju tržiškega muzealstva. »Tradicija se nadaljuje in tudi sedanji sodelavci delamo lepe korake na področju muzealstva. Strokovna javnost nas prepoznava kot enega bolj živahnih muzejev, povezanih s skupnostjo, kot muzej s sodobnimi razstavami; in za to se zahvaljujem prav vsem sodelavcem, ki soustvarjajo to zgodbo. Kajti brez strokovnosti, navdušenja, ljubezni do dediščine, odnosa do tega pravzaprav ne bi bilo narejenega toliko in na tako dober način.«

Muzejska misel je bistveno starejša

Kustos v Tržiškem muzeju dr. Bojan Knific je pojasnil, da je bila misel o muzeju v Tržiču živa zelo zgodaj, že okrog prve svetovne vojne. A so že pred njo, kot je dejal, ljudje zbirali gradivo, muzejska misel pa je še bistveno starejša in se je oblikovala z identiteto ljudi, ki so živeli v tem prostoru. »Tržičani imamo marsikaj skupnega, smo na marsikaj ponosni in začetki te misli nedvomno sodijo že v 19. stoletje.« Dr. Knific je povzel zgodovino, govoril o ljudeh, ki so zbirali gradivo med svetovnima vojnama. Veliko zbirko, povezano s šolstvom, je imel že Jožef Kragl, nadučitelj v Tržiču, govoril je o idejah o več muzejih z različnimi vsebinami. Po drugi svetovni vojni so se razmere spremenile. »Tisti, ki so imeli pomen in vlogo v času pred drugo svetovno vojno, so jo po njej praviloma izgubili in tam do začetka petdesetih let zbledi tudi ideja o ustanovitvi tržiškega muzeja,« je pojasnil.

Vztrajno stopajo po samostojni poti

Leta 1952 je bilo v Tržiču, kot je nadaljeval Knific, ustanovljeno muzejsko društvo. Sprva je muzejska sekcija delovala v okviru turističnega društva, še istega leta pa je začelo delovati samostojno muzejsko društvo. V prvem upravnem odboru so bili prof. Jože Rakovec, prof. Slava Rakovec, dr. Kozma Ahačič, Konrad Mehle, Mihael Petek, Franci Globočnik, Janez Perko, Andrej Tišler, Gašper Štibelj in Mirko Brejc. Leta 1955 je z odločbo tržiške občine Tržiški muzej postal proračunska ustanova, mesto upravnika je zasedel dr. Kozma Ahačič. Še nekaj mejnikov je bilo, denimo leta 1969 je bil muzej pridružen Delavski univerzi Tržič, leta 1974 je postal del novoustanovljenega Zavoda za kulturo in izobraževanje. Med imeni, ki so pomembno zaznamovala preteklost muzeja, se pojavita tudi Janez Šter in Zvonka Pretnar, ki je poskrbela za izjemen razvoj čevljarske zbirke. Leta 1999 je Tržiški muzej ponovno stopil na samostojno pot in na tej poti vztraja še danes.

Brez podpore ne gre

»Verjetno se vsi strinjamo, da smo upravičeno ponosni na naš Tržiški muzej. Se mi pa zdi, kot je z veliko tržiškimi stvarmi, da nam šele ljudje od drugod povedo, kako dober, strokoven, profesionalen je ta muzej. Tudi sam vidim toliko predmetov, a predvsem zgodb, ki jih lahko opišemo na tako lep način – in to sodelavcem Tržiškega muzeja res uspeva,« je povedal tržiški župan Peter Miklič in za letos napovedal tudi obnovo fužine Germovke in njene okolice. »Katera koli letnica je že, vsaka je pomembna, Tržiškemu muzeju s sodelavci želim samo, da gre še naprej po tej poti, na Občini Tržič bomo stali za njimi.« Tržiški muzej je lokalni muzej, ustanovila ga je Občina Tržič, a na več področjih opravlja tudi državno službo varovanja dediščine. Kot je še poudarila direktorica muzeja Jana Babšek, se za njegov obstoj in nadaljnji razvoj lahko zahvalijo tudi razumevanju občinskih uprav vse do danes.

Nadaljevanje sobotne vrtne zabave so s svojo toaleto nostalgično pričarale članice Društva plesalk v tretjem življenjskem obdobju pod mentorstvom dr. Metke Knific Zaletelj. Plesalke so se ozrle v čas 50. in 60. let prejšnjega stoletja in na hudomušen način predstavile, tudi komentirale, kaj se je takrat pelo, plesalo, oblačilo in še kaj. Vključile so zanimive pripovedi in spomine Tržičanov na te čase, pripovedi obogatile z ljudskimi plesi, ki so bili takrat še živi, in jih prepletle s tistimi, ki so šele prihajali v modo. Bilo je pred 70 leti, čas mineva, zgodbe ostajajo … Tudi z odlično pevko Kristino Oberžan s skupino, ki je prijetno sklenila Poletno muzejsko noč pod zvezdami ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

zmerno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

15/29

nedelja

17/29

ponedeljek

16/29

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Blagoslov vozil na Šmarjetni gori

RAZSTAVE / Kranj, 22. julij 2024

Razstava udeleženk likovnega tečaja

IZLETI / Kranj, 23. julij 2024

Kolesarski izlet v dolino Hrastnice

PRIREDITVE / Britof, 25. julij 2024

Na ogled predstave Čevljar Baron

IZLETI / Kranj, 1. avgust 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 23:18, 20. julij

Jest se sploh čudim, kako nekomu pride na misel, bolnišnico v Radovljico. No, ideja je že nekaj let stara, tako, da kot se tu pravi, da novi...

Sprememba lastništva v Adrii Tehnika / 21:17, 19. julij

Ali smo Slovenci res tako slabi gospodarji, da moramo kar razprodajati naše firme? Upam, da se ne spomnijo in komu prodajo kar celo Slovenijo.

Sprostili bodo promet s traktorji / 21:14, 19. julij

Nimam nič proti, bi bilo pa lepo od kmetov, da bi, kadar nanosijo zemljo ali druge zadeve na cesto, da to tudi pospravijo za seboj.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 07:55, 19. julij

Ne more biti regijska bolnišnica v neki vasi. Samo Kranj je primerna lokacija. V Radovljici naj pustijo neokrnjeno naravo. Sicer bo župan sl...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 22:29, 18. julij

Merker1 malo si preberi:
https://www.gorenjskiglas.si/article/20240321/PIS/240329945/1241/gorenjska-bolnisnica

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 14:19, 18. julij

Tako Radovljica kot Jesenice so za spodnji konec Gorenjske, ki je doslej nihče ni nič vprašal, pa bi moral, predaleč. Nihče se ne ukvarja s ...

Analiza / 14:03, 18. julij

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral...