Tjaša Polutnik, predsednica Društva logopedov Slovenije / Foto: Tina Dokl

K logopedu (1)

»Če bi logopedi imeli več možnosti za preventivno svetovanje, bi se marsikateri težavi izognili ali jo preprečili. A je žal z obstoječim številom logopedov to nemogoče, zato se s preventivo in svetovanjem ukvarjamo v manjši meri kot s terapevtskim delom (kurativo).«

Logopedija je veda, ki zajema področja jezika, govora, sluha, glasu, požiranja in komunikacije v najširšem pomenu besede. Ukvarja se s preprečevanjem (preventivo), ocenjevanjem težav, diagnostiko in terapijo (rehabilitacijo) na vseh omenjenih področjih. Komunikacija, govor in jezik so zelo pomembni, tudi na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega vključevanja v družbo.

Pogovarjali smo se s Tjašo Polutnik, novoizvoljeno predsednico Društva logopedov Slovenije, ki je krovna organizacija slovenske logopedske stroke in je pred kratkim zaznamovala dvajset let delovanja. Srečujejo se tudi z izzivi, ki so javnosti že dobro znani. »To so pomanjkanje logopedov na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju in v šolskem sistemu ter socialnem varstvu, posledično dolge čakalne dobe in pomanjkanje kadra za izobraževanje prihodnjih logopedov,« pojasni Tjaša Polutnik. Kot logopedinja je zaposlena v Zdravstvenem domu Trbovlje. Pravi, da je največ logopedov, kar dve tretjini, zaposlenih prav v zdravstvenem sistemu, drugi so v vzgoji in izobraževanju, zelo majhen delež jih je na področju socialnega varstva. »Logoped v vzgoji in izobraževanju in socialnem varstvu nima sistematiziranega delovnega mesta in zato se manj logopedov odloča za zaposlitev v teh dveh sektorjih. V zdravstvu je zaposlenih okrog dvesto logopedov, za sektorja vzgoje in izobraževanja in socialno varstvo pa nimamo podatkov, ker so logopedi zaposleni na različnih delovnih mestih,« pove.

Dejstvo je, da logopedov primanjkuje. »Po podatku iz leta 2021 je v Sloveniji 7,5 logopeda na sto tisoč prebivalcev. V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami so je to občutno manj. Na primer Francija ima 39 logopedov na sto tisoč prebivalcev,« je povedala Tjaša Polutnik. Zanimanje za študij je. Za študijski program logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je letos razpisanih 18 mest, prijav, upoštevajoč prvo željo, je 35. Lani je bila omejitev pri 94 točkah, kar pomeni med najvišjimi. V Društvu logopedov Slovenije bi si seveda želeli, da bi bilo razpisanih mest več, se pa zavedajo omejitev. »Trenutno za to žal ni pogojev, pri čemer imam v mislih predvsem kadrovske pogoje na fakulteti in nezmožnost zagotavljanja kliničnih vaj in prakse na terenu za večje število študentov. Kljub temu pa se stanje izboljšuje, saj je zadnjih šest let študijski program razpisan vsako leto, pred tem je bil razpisan na dve leti in mnogo let le na štiri leta.«

Na logopedsko obravnavo se čaka dolgo, predolgo – in ta čas je zamujen, se strinja sogovornica. »Osebe, ki potrebujejo logopedsko obravnavo, si med čakanjem pogosto poiščejo druge oblike pomoči, kot so informacije s spleta, obravnave pri strokovnjakih drugih strok ... Te oblike pomoči niso vedno najustreznejše. Če bi logopedi imeli več možnosti za preventivno svetovanje, bi se marsikateri težavi izognili ali jo preprečili. A je žal z obstoječim številom logopedov to nemogoče, zato se s preventivo in svetovanjem ukvarjamo v manjši meri kot s terapevtskim delom (kurativo). Po drugi strani pa je terapevtsko delo dolgotrajen proces, v katerem smo trenutno logopedi omejeni pri pogostosti obravnav posameznika.«

Zaradi dolgih čakalnih vrst se starši odločijo tudi za obisk logopedov, ki delujejo v zasebni praksi. »S stališča Društva logopedov Slovenije vidimo težavo v tem, da ni nadzora nad ponudbo in kakovostjo storitve zasebnikov,« je še povedala Tjaša Polutnik. (Se nadaljuje)

Oddajte svoj komentar

Kranj 20°

oblačno
vlažnost: 92 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

19/27

sobota

16/31

nedelja

17/29

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 20. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

PRIREDITVE / Škofja Loka, 20. julij 2024

Spominska slovesnost v Dolenji vasi

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Blagoslov vozil na Šmarjetni gori

RAZSTAVE / Kranj, 22. julij 2024

Razstava udeleženk likovnega tečaja

IZLETI / Kranj, 23. julij 2024

Kolesarski izlet v dolino Hrastnice

 

 
 

 

 
 
 

Sprememba lastništva v Adrii Tehnika / 21:17, 19. julij

Ali smo Slovenci res tako slabi gospodarji, da moramo kar razprodajati naše firme? Upam, da se ne spomnijo in komu prodajo kar celo Slovenijo.

Sprostili bodo promet s traktorji / 21:14, 19. julij

Nimam nič proti, bi bilo pa lepo od kmetov, da bi, kadar nanosijo zemljo ali druge zadeve na cesto, da to tudi pospravijo za seboj.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 07:55, 19. julij

Ne more biti regijska bolnišnica v neki vasi. Samo Kranj je primerna lokacija. V Radovljici naj pustijo neokrnjeno naravo. Sicer bo župan sl...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 22:29, 18. julij

Merker1 malo si preberi:
https://www.gorenjskiglas.si/article/20240321/PIS/240329945/1241/gorenjska-bolnisnica

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 14:19, 18. julij

Tako Radovljica kot Jesenice so za spodnji konec Gorenjske, ki je doslej nihče ni nič vprašal, pa bi moral, predaleč. Nihče se ne ukvarja s ...

Analiza / 14:03, 18. julij

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 10:35, 18. julij

Bolnišnica sredi prometnega mesta ni dobra rešitev. Že zdaj so kolone avtomobilov v tistem koncu, kaj bi bilo šele potem. V Murski Soboti j...