vabilu se je odzvalo kar lepo število učencev / Foto: Alenka Brun
Šestdeseta obletnica mature na TTŠ Kranj (1964–2024) / Foto: Alenka Brun

Bila je ena najboljših tekstilnih šol

Srečal se je razred, ki je takratno srednjo tehnično tekstilno šolo zaključil leta 1964. Za šestdeseto obletnico mature so se dobili v kranjski Creini. Ob kosilu so obujali spomine na šolske dni.

Zbrali so se dijaki iz štirih razredov (pletilskega, predilskega, tkalskega in apreterskega), ki so obiskovali kranjsko tehnično tekstilno šolo med letoma 1960 in 1964. Večina se jih je rodila leta 1945 in bodo stari 80 let, nekateri pa so tudi starejši.

V razredu jih je bilo med dvajset in trideset, maturiralo pa jih je med 16 in 20, pripoveduje Zlata Balek, ki je srečanje tudi organizirala. Danes živi na Planini, omožila se je namreč v Kranj, sicer pa je doma iz Murske Sobote, tako da je bila v času šolanja kot vsi drugi, ki niso bili Kranjčani, v dijaškem domu. Nanj ima lepe spomine. Šola je imela učence praktično iz vseh slovenskih krajev in tudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.

Na tokratnem srečanju so se dobili učenci takratnih četrtih letnikov. Prišlo jih je 32, med njimi deset iz predilskega razreda, šest tkalcev, sedem iz pletilskega in devet iz apreterskega. »Imeli smo sošolce iz Krapine, Podgorice, Beograda, Bihaća, Tetova … Vabilu na srečanje so se odzvali nekdanji sošolci iz Krapine, Podgorice in Beograda,« našteva Zlata Balek. Po končani srednji šoli so se eni zaposlili, drugi odšli študirat, veliko se jih je odločilo za študij ob delu. » Večina jih je v življenju kar uspela,« pove.

Med najstarejšimi na srečanju je bil Anton Kreševec, ki je obiskoval predilski razred. Danes živi v občini Ajdovščina, prihaja iz Kamenj. Precej se je v življenju udejstvoval politično, znan je tudi po tem, da gre vsako leto z Nanosa na Triglav peš – letos že 24. zapored. V Ajdovščini ga poznajo kot planinca in vodnika. Sam je bil eden tistih, nam zaupa, ki je študij nadaljeval ob delu. Pokoj pa je potem dočakal, kot pravi, v takratnem paradnem konju slovenske lesne industrije, Meblu. Ostal je zvest »tekstilec«. Bil je vse od vodje izmene pa do pomočnika direktorja in na koncu tudi direktor. Poudarja, da je v življenju veliko potoval in je ugotovil, da se je lahko srednja tekstilna šola, kot je bila v tistih časih v Kranju, glede programov in profesorjev kosala pri nas z visokimi šolami, v Evropi pa s srednjimi. Z Zlato Balek pa sta se strinjala, da so jih njihovi profesorji takrat pripravljali tudi za življenje. Tehnična tekstilna šola v Kranju je bila v najboljših časih izjemno priznana in njen kader tudi izjemno iskan, sta sklenila.

ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×