Gremo na volitve

V nedeljo se po vsej Evropski uniji končujejo volitve poslancev v Evropski parlament. V Sloveniji je udeležba na evropskih volitvah tradicionalno med najnižjimi od vseh držav članic Evropske unije. Če je bila udeležba na volitvah pred petimi leti na ravni EU 50-odstotna in so največjo volilno udeležbo zabeležili v Belgiji (dobrih 88 odstotkov), je bila pri nas še ne 29-odstotna. Manj množično so se na volišča maja 2019 podali samo Slovaki in Čehi. Tudi zato se v zadnjih dneh vrstijo pozivi k čim večji udeležbi na volitvah, tako z vrha države, torej predsednice republike Nataše Pirc Musar, kot s strani prvakov koalicijskih in opozicijskih strank. Čeprav je med slednjimi prvak SDS Janez Janša vrgel senco dvoma na predčasno glasovanje, ko je pozval volivce, naj se raje udeležijo nedeljskih volitev, ker da obstaja dvom v ustrezno varovanje glasovnic, oddanih že med tednom.

Sočasna izvedba treh posvetovalnih referendumov naj bi letošnjo volilno udeležbo na evropskih volitvah izboljšala. Na to ne nazadnje računajo v Gibanju Svoboda, ki je pobudnik vseh treh referendumov. Glede na teme, o katerih se na njih sprašuje, najbrž upajo, da bodo te na volišča privabile več levih volivcev kot običajno. Da utegne letošnja udeležba zares biti višja od tistih na prejšnjih štirih evropskih volitvah, nakazuje obisk predčasnega glasovanja, ki je bil višji kot v prejšnjih izvedbah.

Da bo tokratne volitve evropskih poslancev v večji meri kot v preteklosti krojila višja udeležba, so zaznale tudi meritve agencije Valicon. Te nakazujejo višjo udeležbo najmlajših volivcev, predstavnikov t. i. generacije Z, ki se tudi sicer volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki – predstavniki generacije Y oziroma milenijci.

Ko smo že pri meritvah razpoloženja javnosti – volitve so vedno najboljši kazalnik zadovoljstva državljanov z obstoječo vlado; za aktualno vlado Roberta Goloba je ravno polovica mandata. Tudi izide tokratnih evropskih volitev, ne toliko referendumskih, bomo najbrž ocenjevali v tej luči.

Evropske volitve pa v prvi vrsti ponujajo priložnost za razmislek, v kakšni Evropski uniji želimo živeti. Minula volilna kampanja, čeprav začinjena z referendumskimi temami in dogajanjem okoli priznanja Palestine, je predstavila različne poglede na njeno prihodnost. Morda se ni o vseh evropsko pomembnih temah govorilo v zadostni meri, a vseeno je razprava pokazala, da želimo svojo prihodnost še naprej graditi znotraj Evropske unije. Izbira, kakšna bo ta prihodnost, pa je tudi v vaših rokah. Zatorej: gremo v nedeljo na volitve.