David Attenborough, svetovni raziskovalec

In kdo je David Attenborough? Na spletu najdemo o njem množico podatkov, od koder izvira tudi večina naših. Zaradi njegove razsežne in dolgoletne dejavnosti pa se lahko na kratko usmerimo zgolj na nekaj izbranih področij.

Rodil se je 8. maja 1926 v Isleworthu, v angleški grofiji Middlesex. Odraščal je blizu univerze v Leicestru, kjer je bil uslužbeno njegov oče. Že v mladosti ga je zanimal živi svet okolišne narave. Leta 1945 je na univerzi v Cambridgeu diplomiral iz naravoslovja, iz geologije in biologije. Nato je bil vpoklican za dve leti v Kraljevo mornarico. Po kratki knjižni uredniški zaposlitvi se je prijavil za službo radijskega producenta pri ugledni produkcijski hiši BBC (British Broadcasting Corporation). Prav takrat se je v Združenem kraljestvu pojavila kot povsem nov medij televizija, kjer pa so ga odvračali od osebnega nastopanja, češ da »ima prevelike zobe«. Kljub temu se je kmalu prvič izkazal kot voditelj oddaje ZooQuest (l. 1954), sicer pa traja njegovo filmsko delovanje kot pisca in režiserja ter pripovedovalca že kar dolga desetletja. Naslovi njegovih filmskih stvaritev so Natural World, Wildlife on One, Planet Earth ter Blue Planet. V zgodnjih šestdesetih letih je začasno prekinil delo pri BBC, da bi študiral socialno antropologijo. Nato se je vrnil na BBC in spet ustvaril vrsto filmov, med drugimi tudi tridelno serijo o kulturni zgodovini indonezijskega otoka Bali. Naročil je tudi trinajstdelno serijo o zgodovini zahodne umetnosti.

Na začetku svojega poklicnega delovanja je skušal predvsem prikazati gledalcem po vsem svetu, kako lepa in zanimiva in po svoje lepa je tako živa kot mrtva narava, nato pa se je v zadnjih desetletjih svojega delovanja bolj usmeril na klimatske spremembe in vzroke tekočega umiranja posameznih živalskih ter rastlinskih vrst ali celo celih biotopov, tako na jugu kot na severu našega »modrega planeta«. Napisal je več knjig, med drugimi tudi svojo avtobiografijo. Paleontologi so ga počastili tako, da so po njem imenovali izumrlega prazgodovinskega morskega kuščarja kot Attenborosaurus.

David Attenborough velja za človeka, ki je največkrat prepotoval najrazličnejše predele naše Zemlje in pri tem razkrival s svojim mehkim glasom in posebno simpatijo vse mogoče podatke o prisotni živi in mrtvi naravi. Angleška kraljica Elizabeta II. (s katero sta bila istih let) mu je za njegove zasluge podelila plemiški naslov in je tako postal Sir David Attenborough. Za svoje televizijsko delo je prejel kopico nagrad in priznanj, med drugimi tudi trikrat nagrado emmy.

Ko so ga pri več kot devetdesetih letih vprašali, ali morda misli na kakšen počitek, je odgovoril, da bi ga potreboval, če bi kopal premog, tako mu pa res ni potreben. In tako še pri osemindevetdesetih letih s svojimi pronicljivimi komentarji še vedno razveseljuje televizijske gledalce po vsem svetu. Po zadnjih podatkih pa se je vendarle končno upokojil.

Njegove besede imamo zapisane tudi v slovenščini kot komentar v knjigi Svetloba na zemlji (Založba Narava 2005), v kateri so zbrane fotografije z desetletnih razstav vrhunske naravoslovne fotografije svetovnih avtorjev, ki sta jih prirejala družba BBC in britanski Naravoslovni muzej (Natural History Museum) iz Londona pod naslovom Wildlife Photographer of the Year. Vsakoletne razstave še vedno potekajo pod okriljem Naravoslovnega muzeja. Attenbourghove besede pa so v omenjeni knjigi takele: »Velike slike narave pa imajo vendarle nekaj skupnega. Spominjajo nas na to, da je svet, ki nas obdaja in katerega del smo zagotovo tudi mi, najgloblji vir lepote, čudenja in radosti ...«