»Čuvajte mi Jugoslavijo!«

»Prvi javni spomenik kralju Petru I. na Slovenskem, ki je bil tudi prvi večji slovenski spomenik kateremukoli pripadniku dinastije Karađorđević, so postavili v nekdanjem parku Zvezda v Kranju (danes Slovenski trg). Mesto je bilo znano po liberalni in s tem projugoslovanski občinski upravi, zato so mestni veljaki želeli potrditi svojo zvestobo kraljevini s pionirskim odkritjem spomenika pokojnemu monarhu, pri čemer so za več let prehiteli tudi Ljubljano. Lokacija spomenika je prav tako odražala liberalno politično stališče občinskega vodstva, saj je bil park Zvezda, ki je malo pred odkritjem spomenika dobil ime Park kraljeviča Petra, središče novonastalega dela mesta. Park je bil urejen med gimnazijskim poslopjem iz leta 1897 in novo stavbo Narodnega doma, delom arhitekta Ivana Vurnika, v katerem so imele sedež liberalne mestne organizacije in društva (katoliška združenja so bila zbrana v ljudskem domu v starem delu mesta). Obeležje je, tako kot že domžalsko doprsje, zasnoval kipar Tine Kos, zgradilo ga je gradbeno podjetje v lasti Josipa Slavca, bronaste dele obeležja pa so ulile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Šlo je za železobetonski, približno devet metrov visok obelisk z razčlenjenim valjastim podstavkom, ki so ga krasili bronasti kip klečečega mladeniča z razprostrtimi rokami (po raznih razlagah časopisja je simboliziral svobodo, osvoboditev ali hvaležnost), bronasti medaljon z monarhovim reliefnim profilom, ki ga je Kos povzel po uradnih fotografijah, ter marmornat kip orla z državnim grbom na vrhu obeliska, ki je srepo gledal proti zahodu. Smer pogleda ni bila brez simbolnega pomena, saj se je orel oziral proti Primorski, ki je po podpisu Rapalske pogodbe pripadla Kraljevini Italiji, kar so Slovenci doživljali kot travmatično in nepravično ozemeljsko izgubo. Priprave na odkritje spomenika je od ustanovitve konec leta 1923 vodil Odbor za postavitev spomenika Nj. V. kralju Petru Velikemu Osvoboditelju (razdeljen na sedem podorganov, ki so se posvečali vprašanjem organizacije posameznih aspektov odkritja), sestavljen iz uglednih kranjskih meščanov, ki je skušal dogodku dati karseda vsedržavni pomen, zato je na svečanost odkritja, ki je bila 1. avgusta 1926, povabil tudi kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Prav tako so bili vabljeni vsi domoljubi …« (str. 34)

To je dragocena in zanimiva knjiga o figuralnih spomenikih Karađorđevićem v Sloveniji. Gornji odlomek pa priča, da je bil prvi tak spomenik postavljen v Kranju.