Brez omejevanja volilne pravice

Kranj – Kot je znano, je vladajoča koalicija lani jeseni sprejela spremembe zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, s katerimi je uzakonila, da na volitvah v obvezne organe zbornice in njenih območnih enot ne morejo kandidirati ljudje, ki bi bili v zadnjih dveh letih člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in v Evropskem svetu, predsednik republike in vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktorji in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine. Vladajoča koalicija se je za takšno omejevanje pasivne volilne pravice odločila zato, da bi zmanjšala vpliv politike na delovanje zbornice; omejitev pa bi prvič veljala že na letošnjih zborničnih volitvah.

Državni svet je po sprejetju zakonskih sprememb pozval ustavno sodišče, da preuči, ali je sporni zakonski člen skladen z ustavnimi določbami glede načela pravne države, načela enakosti pred zakonom in glede pravice do sodelovanja pri javnih zadevah. Največja opozicijska stranka SDS je potlej vložila v parlamentarni postopek spremembo zakona o zbornici, s katero je predlagala črtanje spornega člena, a je pristojni odbor državnega zbora njen predlog zavrnil. Gordijski vozel je presekalo ustavno sodišče, ki je na seji 4. aprila s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sporni zakonski člen. Pri odločanju je presodilo, da je kmetijsko-gozdarska zbornica pri zakonskem urejanju volilne pravice v enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška, ni pa ne v zakonodajnem gradivu in ne v odgovoru državnega zbora in mnenja vlade našlo razumnega razloga za različno obravnavo kmetijsko-gozdarske zbornice.