Naprave bodo spregovorile slovensko

Kranj – Z najnovejšimi spremembami, ki so jih predlagali predstavniki ministrstva za kulturo, so ponovno opredelili javno rabo jezika za 21. stoletje, posebej pri različnih napravah in ponudnikih pretočnih vsebin. S tem so želeli zagotoviti ustrezno zaščito in spodbujati razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju.

Kmalu naprave v slovenščini

Nova različica zakona, ki vključuje spremenjene člene, bo omogočila uporabo slovenščine tudi na najnovejših elektronskih napravah, na primer na izdelkih družbe Apple, ki se prodajajo v Sloveniji. Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred skoraj tridesetimi leti, medtem ko pri uporabnikih Applovih izdelkov, predvsem pri starejših, lahko opazimo, da mnogi raje uporabljajo izbiro hrvaškega jezika, ki jim je še vedno bližje kot angleščina.

Konkretno novela zakona pomeni, da bodo osebni računalniki, tablice, mobilni telefoni, pametni televizorji, povezani avtomobili in televizijski vmesniki po predhodnem obdobju morali ponuditi tudi izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, funkcionalnost naprave pa bo ob tem morala biti enakovredna funkcionalnosti v drugih jezikih.

Kot je izrazila ministrica za kulturo Asta Vrečko, trenutno veljavni zakon o javni rabi slovenščine ne odgovarja na izzive digitalne družbe, vsekakor pa je njena želja, da bi elektronske naprave še v tem vladnem mandatu spregovorile tudi slovensko. »Vsakdo, čigar materni jezik je slovenščina, si zasluži in ima pravico, da uporablja naprave, katerih uporaba je opredeljena kot javna raba slovenščine, v svojem maternem jeziku. In verjamem, da bo zakon to tudi prinesel,« je še poudarila.

Netflix in Disney brez slovenskih podnapisov

Težava nastane pri ponudnikih pretočnih vsebin, kot sta na primer Disney in Netflix, ki imata tudi v Sloveniji veliko število uporabnikov. Čeprav bo s časom mogoče spremljati vsebine, ki jih omenjeni platformi ponujata, na napravi z izbiro slovenskega jezika, pa slovenskih podnapisov še vedno ne gre pričakovati. Zanje namreč velja načelo države izvora, kar pomeni, da se uporablja zakonodaja države, iz katere prihaja storitev.