V knjižnico po semena

Kranj – Mestna knjižnica Kranj (MKK) se je prejšnji teden kot prva na Gorenjskem pridružila mreži, ki bo konec meseca štela že dvajset splošnih knjižnic, ki imajo v svojih prostorih knjižnico semen. Ta temelji na brezplačni izmenjavi domačih semen in prispeva k biotski pestrosti, spodbuja k avtonomni pridelavi hrane in naravovarstvu, so poudarili na odprtju knjižnice semen v drugem nadstropju knjižnice Globus. Ob tem člane vabijo, da s semeni z domačih vrtov prispevajo k vzpostavitvi zaloge semen, pri čemer pridejo v poštev predvsem enoletne rastline, zelenjava in začimbe pa tudi sadje in okrasne rastline. Prva zaloga je že nastala, katera semena so na voljo, pa je enostavno mogoče preveriti tudi na spletni strani MKK (https://zalogasemen-mkk.ekoapps.si/).

Izmenjava semen in znanja

»Knjižnica semen deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne izposojate knjig, temveč domača semena, iz katerih vzgojite rastline in nato pridelate nova, od katerih jih del vrnete v knjižnico,« je razložila Petra Puhar iz MKK. »Izmenjava domačih semen med občani poteka že ves čas, knjižnica pa jim je zdaj ponudila prostor, kjer ta izmenjava lahko enostavneje poteka. V ta namen je vzpostavljen zares prijazen računalniški program, v katerega se vpisujejo podatki o prinesenih semenih, v njem je mogoče prebrati tudi morebitna priporočila za uspešno kalitev semen. Zaželene so tudi povratne informacije, kako je seme kalilo ali pa da morda ni kalilo. Na ta način nastaja zbirka podatkov, ki bodo lahko morda nato zanimivi tudi za znanstveno sfero. Knjižnica semen namreč sodi med občansko znanost, kjer se zbližujejo znanost, občani, naše izkušnje in analize. Knjižnica semen torej ni namenjena le izmenjavi semen, ampak tudi izmenjavi znanja,« je povedala. Kot je opozorila, lahko knjižico semen uporabljajo le člani MKK.

Ideja prihaja iz ZDA

Nosilka projekta Knjižnica semen je Goriška knjižnica Franceta Bevka. Kot je povedala idejna vodja projekta iz novogoriške knjižnice Saša Vidmar, ideja za knjižnico semen prihaja iz ZDA, kjer so multinacionalke že povsem vzele domača semena iz rok ljudi. »Pri nas za zdaj semena, pridelana na domačem vrtu, še imamo, kar s knjižnico semen samo še nadgrajujemo. Ko smo v začetku leta 2019 začeli snovati ta projekt, si nismo predstavljali, da bo doživel tak uspeh. Ne samo da bodo knjižnico semen tako dobro sprejele splošne knjižnice, ampak da bodo predvsem ljudje tako dobro sprejeli to pobudo, ki postaja že kar gibanje. Do konca meseca bo že dvajset splošnih knjižnic del mreže knjižnice semen, kar pomeni že okoli tisoč uporabnikov, kar se nam zdi krasen dosežek,« je povedala.

Nagovarjajo idejo trajnostnega razvoja

Direktorica Maja Vunšek je povedala, da s knjižnico semen v MKK nagovarjajo tudi vrednoto njihove strategije, tj. trajnostni razvoj. »Hkrati pa se z odprtjem knjižnice semen odzivamo na potrebe lokalnega okolja, ga nagovarjamo k ozaveščanju ohranjanja doma pridelanih semen, k zavedanju pomena prehranske samooskrbe, k sonaravnemu vrtnarjenju in k ohranjanju biotske raznovrstnosti naših kmetijskih rastlin, zlasti semenskih vrst zelenjave, ki so ključne za prehransko varnost, zdravje in dobro počutje,« je povedala.