Lokalno
Pogrešajo devetnajstletnega Marka Torkarja
Danes se na Ljubljanski borzi začenja trgovanje z obveznicami za državljane, ki jih je država izdala prvič doslej. Na ministrstvu so bili v času, ko je potekal vpis, precej skopi s podatki, kot pa je po zaključku razkril finančni minister Klemen Boštjančič, je bil odziv precejšen. Državljani so jih vpisali celo za nekaj milijonov več od sprva predvidenih 250 milijonov evrov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je kar 60 odstotkov vpisnikov na novo odprlo trgovalni račun, kar pomeni, da je bil dosežen tudi eden od poglavitnih namenov izdaje, ki si ga je zadalo ministrstvo – povečati zanimanje za kapitalske trge med državljani.
Slovenci tradicionalno namreč nismo naklonjeni donosnejšim, a tudi nekoliko bolj tveganim oblikam plemenitenja premoženja. Približno 29 milijard evrov leži na bančnih računih, in to kljub nizkim obrestnim meram. Pri tem prevečkrat pozabimo, da prehajamo obdobje izrazite inflacije. Tisoč evrov, ki smo jih v začetku leta 2021 položili na bančni račun, je danes realno vrednih za petino manj. Rast cen je bila v tem času namreč skoraj dvajsetodstotna.
Prav zaradi pregovorne previdnosti bi lahko rekli, da so t. i. ljudske obveznice za slovenske varčevalce primerna alternativa depozitom. Predstavljajo namreč zelo varno naložbo, saj bi se nam stava sfižila le v primeru bankrota države, česar pa seveda ne gre pričakovati, ne glede na to, kako kritični smo do vsakokratne oblasti. V treh letih do dospetja ljudskih obveznic (če jih seveda ne bomo že prej prodali drugemu kupcu) si na letni ravni zagotovimo 3,4-odstotne obresti. To je precej več kot ponujajo banke na vezane vloge, če pa predpostavimo, da se bo inflacija v prihodnje še naprej umirjala (trenutno znaša 3,3 odstotka), pa se morda lahko nadejamo tudi nekaj malega realnega donosa.
Ljudske obveznice pa imajo še eno plat, ki morda z vidika posameznega varčevalca ni tako v ospredju, a je še pomembnejša za splošno blaginjo. Z nakupom obveznice, poenostavljeno povedano, v zameno za obresti denar posodimo državi. V primeru izdaje ljudskih obveznic se je torej država za tri leta zadolžila pri državljanih v višini dobre četrt milijarde evrov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, bodo s tem zagotovili dodatna sredstva v obdobju, ko bo obnova po avgustovskih poplavah potekala najbolj intenzivno.
Če odrežemo vsaj manjši kos 29-milijardne pogače, ki izgublja vrednost na bankah v večinoma tuji lasti, si torej lahko financiramo ne le obnove po poplavah, ampak tudi prihodnji razvoj države, namesto da se zadolžujemo drugod. Izdaja ljudskih obveznic je torej korak v pravo smer. Upajmo, da ne zadnji.