Pogrešajo devetnajstletnega Marka Torkarja
Bled – Gradbena dela na krožnem križišču Betin, ki predstavljajo prvo fazo gradnje blejske južne razbremenilne ceste in so stekla konec leta 2022, bodo marca in aprila po besedah Tomaža Willenparta, vodje Sektorja za investicije v ceste DRSI, usmerjena v ureditev komunalne infrastrukture in voziščne ter podporne konstrukcije. Ker gre za izredno zahtevna dela, bodo morali ob gradbišču vzpostaviti spremenjen prometni režim.
Na Betinovem klancu bosta v dveh fazah potekali polovični zapori na regionalni cesti Lesce–Bled, kjer bo edini uradni obvoz. Prva polovična zapora bo predvidoma med 4. in 24. marcem na zgornjem delu klanca in druga med 2. in 21. aprilom na spodnjem delu klanca. Promet bo v obeh fazah usmerjan s semaforji in bo potekal izmenično enosmerno, v konicah oziroma v svetlem delu dneva pa z ročnim usmerjanjem prometa. Zaradi morebitnih daljših zastojev so v Avsenikovem krožišču v Lescah (na avtocestnem izvozu) in v krožnem križišču na vstopu na severno obvoznico na Bledu predvideni tudi dodatni usmerjevalci prometa.
»Nestrpnost voznikov, zastoji in zamude od deset do dvajset minut so pričakovani. Navsezadnje to ne bo prva zapora na tem območju, a z uvidevnim in razumnim ravnanjem vseh deležnikov lahko uspešno in brez večjih zapletov izvedemo načrtovana dela,« je dejal
Willenpart, ob tem pa poudaril, da drugi morebitni obvozi po lokalnem cestnem omrežju ne bodo označeni za uradni obvoz. Opozoril je še, da bodo imela intervencijska vozila prednost pri prevozu območja.
V vmesnem obdobju od zaključka prve polovične zapore do začetka druge, med 24. marcem in 1. aprilom, bo promet potekal dvosmerno po desnem pasu obstoječe ceste v smeri Bleda in po novem delu v smeri Lesc. Od 21. aprila dalje pa bo promet preusmerjen na novozgrajeni del krožnega križišča (po mostu) in bo po Willenpartovih zagotovilih vse do zaključka gradnje na Betinu potekal dvosmerno.
Dela na gradbišču bodo tako v marcu kot aprilu potekala le v svetlem delu dneva, predvidoma 12 ur, v nočnem času pa bo zgolj dovoz potrebnih materialov. V izogib zastojem na Bledu je v smeri proti Lescam predviden daljši interval spuščanja vozil. Do konca maja bosta urejena tudi kolesarski in peš promet mimo gradbišča po novozgrajenih površinah, so še sporočili z DRSI.
Na novinarski konferenci ob predstavitvi prometnega režima je Alojzij Boh v imenu vršilke dolžnosti direktorice DRSI pojasnil, da so po številnih sestankih in usklajevanjih z vsemi deležniki našli najboljšo možno rešitev prometnega režima, ki bo po njihovem mnenju imel čim manjši vpliv na lokalno prebivalstvo, gospodarstvo in vse uporabnike prometnice. »Omejitve prometa, ki so posledica izvedbe tovrstnih gradbenih del, so nujna, občasnim zaporam pa se ob tem žal ne moremo izogniti,« je dejal.
Blejski župan Anton Mežan je poudaril, da so tako obsežne infrastrukturne gradnje na Bledu, ki je v turistični sezoni množično obiskan, možne le v zimskem času. »Sedaj je pravi čas, da na cestah storimo tisto, kar lahko. V blejski občini je trenutno osem zapor, enostavno zato, ker delamo in ker želimo, da so dela zaključena do sezone.« Mežan se zaveda, da bosta polovični zapori prinesli probleme, ki pa so po njegovih besedah pogosto tudi posledica neupoštevanja prometne signalizacije. »Kot lokalna skupnost se moramo pripraviti ravno na tovrstne voznike,« je opozoril. Ob tem ga skrbi za naselja Koritno, Selo, Ribno, Piškovca in druga, kjer uradni obvozi ne bodo vzpostavljeni. »Do datuma začetka polovične zapore bomo z raznimi ukrepi skušali storiti vse, da bo težav na teh lokacijah zaradi morebitnih kršiteljev, ki bodo ubrali neformalne obvoze, čim manj,« je zagotovil župan.
Občina Bohinj prometnega kolapsa, ki bi lahko nastal zaradi zapor in obvozov, ne bo občutila neposredno, je optimističen bohinjski župan Jože Sodja. Zaskrbljen pa je glede morebitnih zamud avtobusov, prevozov otrok v šole in vrtce, zaposlenih v službe in iz nje ter dostave do trgovin, zato si želi, da bi bila zapora urejena na način, da bo čim manj prizadela Bohinjce in vse okoliške prebivalce. »Potniški promet se bo za nas podaljšal morda za dvajset minut, a tudi to bomo potrpeli, da bo gradnja na Betinu uspešno sklenjena,« je povedal Sodja, ki je prepričan, da bi bila zamuda avtobusov in tovornjakov krajša, če bi bili njihovi prevozi urejeni na način konvojev. Verjame tudi, da bo marsikateri Bohinec ubral pot do doma po stranskih lokalnih cestah, ki bi morale biti po njegovem mnenju odprte za osebna vozila, pri čemer bi morali uvesti režim, da bi promet tam potekal tekoče in ne bi prizadel tamkajšnjih prebivalcev.
Gorjanci so zadovoljni, da krožni promet ne bo potekal po državni cesti skozi Kočno in Gorje do Bleda, kot je bilo sprva načrtovano. Kot je dejala gorjanska podžupanja Danijela Mandeljc, bi blejsko-bohinjski kot glede na količino prometa že danes potreboval štiripasovno vpadnico. »Na obstoječi cestni povezavi dnevno migrira od deset do dvajset tisoč vozil, približno tristo avtobusov, podobno je število tovornih in gospodarskih vozil. Blejska vpadnica je že desetletja konstantno preobremenjena skozi vse leto,« je opozorila Mandeljčeva ob zavedanju, da Bled in Bohinj nimata nobenega alternativnega dostopa.
Pogojno sprejemljiva je po njenih navedbah državna cesta skozi Kočno, ki pa je na določenih delih v izjemno slabem stanju. Na treh mestih ima tudi kritične ožine, ki so že zdaj urejene s signalizacijo o izmeničnem prometu. »Ostale lokalne ceste niso primerne za resno načrtovanje obvozov, in če bi na te obvozne poti za več mesecev spustili prej omenjeno količino prometa, bi pomenilo, da svoje naloge nismo opravili na način, kot ga občani in nosilci gospodarstva na tem delu od nas tudi pričakujejo,« je še dodala.