Pogajanja o zahtevah kmetov

V četrtek so se nadaljevala pogajanja med predstavniki kmetijskih organizacij in resornih ministrstev o izpolnitvi zahtev, ki so jih kmetje dali na lanskih spomladanskih protestih.

Ljubljana – Predstavniki kmetijskih organizacij – sindikata kmetov, kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze, zveze kmetic, zveze slovenske podeželske mladine in združenja hribovskih in gorskih kmetov – so v četrtek nadaljevali pogajanja z resornimi ministrstvi o izpolnitvi stavkovnih zahtev, ki so jih kmetje dali lani spomladi na protestih po Sloveniji. Z vladne strani so tokrat na pogajanjih sodelovali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter njuni sodelavci. Glavne teme pogajanj so bile: izvzem plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD plačil) iz obdavčitve, umik prepovedi preoravanja zemljišč ob vodotokih, umeščanje suhih zadrževalnikov vode na kmetijska zemljišča, revidiranje bonitetnih točk za kmetijska zemljišča in problematika zveri.

Ministrica Mateja Čalušić je po srečanju ocenila, da so bila pogajanja konstruktivna, z dobrimi obeti za naprej in da so že bližje končnim rešitvam. V kmetijskih organizacijah priznavajo, da so od pogajanj pričakovali več, saj so namesto konkretnih rešitev za posamezne zahteve dobili le obljube po dodatnih analizah in sestankih.

Najbolj pereča tema pogajanj je bilo umeščanje suhih zadrževalnikov vode na kmetijska zemljišča, kmete pri tem najbolj skrbi, da bo država za njihovo ureditev posegla po razlastitvi zemljišč. »Ne gre za to, da bi koga razlaščali, temveč da se pošteno pomenimo o odkupih ali drugih alternativah (npr. zamenjava zemljišča),« je dejal minister Jože Novak in dodal, da bodo pogovori s kmeti in stroko potekali po 15. marcu. »Najbolj ključno je zagotovilo ministrstva, da ne bo razlastitev na območjih, kjer so suhi zadrževalniki že v občinskih prostorskih načrtih,« je po pogajanjih dejal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič.

Kmetijske organizacije zahtevajo tudi ukinitev prepovedi preoravanja kmetijskih zemljišč v varovalnem pasu vzdolž vodotokov, tako da bi kmetje na teh območjih, ob upoštevanju prepovedi gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, še vedno lahko pridelovali hrano. Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da bo za ukinitev prepovedi preoravanja treba spremeniti strateški načrt skupne kmetijske politike. Spremembe načrta bodo pripravili marca.