Kolesarska avantura Balkan 2023, 8. del

Danes nas je čakala najtežja oziroma kraljevska etapa, če uporabimo izraz s kolesarskih dirk. Pot nas je vodila po neprometnih asfaltnih cestah v vzhodnih Rodopih iz Asenovgrada do Krdžalija. Trasa je bila dolga 91 kilometrov, imeli smo skupaj 1560 m vzpona, najnižja točka je bila 230, najvišja pa 765 m n. m. Ravnine skoraj ni bilo, vseskozi krajši klanci, nekaj časa navzgor, potem pa spet navzdol.

Iz Asenovgrada, ki ga zaradi številnih cerkva, samostanov in kapel pogosto imenujejo tudi Mali Jeruzalem, smo kolesarili po lepi asfaltni cesti z malo prometa po razgibani pokrajini skozi vasi Červen, Dolnoslav, Topolovo in Novakovo. Sledil je vzpon skozi gozd proti najvišji točki današnjega dne, parku Vekovno drvo, ki je znan po 230 let stari, 18 m visoki bukvi, ki ima obseg debla 4,32 m. Sledil je spust do vasi Komuniga, kjer smo zavili na lokalno cesto v smeri Černa Niva. V senci na robu travnika nas je čakal kombi, kjer smo imeli odmor za malico. Po valoviti pokrajini s travniki, kjer so se pasle ovce, krave in konji, smo nadaljevali pot skozi tipični rodopski vasi Černa Niva in Novo Seliše. Potem je sledil šest kilometrov dolg spust po lepi neprometni cesti z novim asfaltom. V bližini vasi Nenkovo smo prišli v dolino reke Borovica, kjer je čez reko speljan srednjeveški kamnit most, narejen iz petih lokov različnih velikosti.

Reka Borovica je kratka gorska rodopska reka, ki se izliva v reko Ardo, najdaljšo reko v Rodopih. Reka Arda izvira blizu vasi Arda tik ob grški meji in teče večji del po ozemlju Bolgarije. Zadnjih 30 km teče po Grčiji in se v bližini mesta Odrin na meji med Grčijo in Turčijo izliva v reko Marico.

Po nekaj kilometrih kolesarjenja po dolini reke Borovica smo prispeli do akumulacijskega jezera Krdžali, ki je nastalo z zajezitvijo reke Arda. Nadaljevali smo po panoramski cesti, od koder je bil čudovit pogled na jezero. To je eno najbolj slikovitih področij Bolgarije, ki je zelo priljubljeno med ljubitelji fotografije. Tudi mi smo se ustavljali na razglednih točkah in fotografirali.

V zadnjem delu smo se nekoliko oddaljili od jezera in se povzpeli do vasi Penovo. Nato je sledilo še deset kilometrov spusta skozi vasi Blenika, Zelenikovo, Enčec in Sredinka do današnjega cilja v mestu Krdžali, ki je dobilo ime po turškem vojaškem poveljniku. Razteza se na bregovih reke Arde med dvema akumulacijskima jezeroma Krdžali in Studen kladenec na vzhodnih pobočjih gorskega masiva Rodopi. Tu so se naselila že tračanska plemena in zgradila številna svetišča, posvečena svojima božanstvoma soncu in zemlji.