105 petkov

Odziv na prispevek Miha Nagliča z naslovom 105 petkov, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 1. decembra 2023

Hvala Bogu in Mariji, kot bi po letu 1991 dejal g. Naglič, da imamo čitalce novoizdanih slovenskih knjižnih del. Kot je npr. ta »enkratni dokument tistega časa«, kot ga imenuje čitalec g. Naglič ob branju knjige 105 petkov. Vsebina knjige namreč predstavlja »civilno družbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo imeli …, ki bi se kljub neposredni politični in policijski represiji tako odločno, artikulirano. In neomajno borilo za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava ...« No, resnično nisem vedel – in poleg mene še na stotisoče Slovencev, ki so ob petkih delali do 14., 15., 16. … 20. ure in se utrujeni vračali domov – da se vseh tistih nekaj sto enih in istih predvsem Ljubljančanov artikulirano bori za nas, za demokracijo in ... bla, bla, bla. Nič čudnega ne bo, če jim bodo postavili »Muzej kolesarjenja za demokracijo ob petkih«. Če je že bila razstava, kjer so bili izpostavljeni »najbolj legendarni eksponati in lutke, domiselni transparenti (ubi Janšu?), inovativne rešitve, gverilske akcije in nekateri ključni trenutki …«. Ja, res, Bog pomagaj!

Samo vprašam: ali v tej knjigi piše kaj o vseh težkih trenutkih, v tistem gverilskem času, ki so jih s svojimi najbližjimi, obolelimi za covidom-19, trpeli svojci – očetje, matere, sinovi, hčere, vnuki, prijatelji … – ob svojih obolelih in umrlih sorodnikih, ki so trpeli in umirali v bolnišnicah brez tega, da bi bil lahko kdo v njihovi bližini, jih prijel za roko ali objel, medtem ko so drugi protestno, brez mask, kolesarili?

Kakšno knjigo nam predstavljate, g. Naglič? Ali tudi Vi nimate nikakršne empatije do vseh bolnih in trpečih v času covida? Ali si je to hudo izkušnjo izmislila neka politika zato, da bi prišla ali obstala na oblasti? Ali ste prepričani, da moramo imeti Slovenci sovražnika, notranjega in zunanjega (»neprijatelj vreba!« – JNA), kot so nas venomer prepričevali, da lahko obstanemo?

Ne nazadnje pa: kam smo »prikolesarili«? V čas depolitizacije vsega, kar nam je predstavljala demokracija, v čas zatiranja sovražnega govora, če ga ne govori naš, v čas »čistih krav« in njihove prihvatizacije, v čas »meteornega dežja« v državnem zboru, če ni po naše.

V branje vam priporočam naslednje knjige: Ivan Dolenc: Moja rast, Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj, Ivan Albreht: Filip Terčelj, Stane Granda: Pot v samoslovenstvo. Pa še bi se našel kakšen naslov, ki nas in Vas pomiri in nas osvetli in nam da vpogled v ČLOVEKA!

Hvala!

Brane Čelik, Virmaše