Tu se je Titova Jugoslavija rodila: na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu, 29. novembra 1943. Desno od Tita slovenska delegata Josip Vidmar in Edvard Kocbek. / Foto: Wikipedija

Evropeizacija Balkana

Po letu 1991 se je na teritoriju nekdanje Jugoslavije, ki bi bila letos stara osemdeset let, zgodila balkanizacija, država je razpadla. Od takrat se dogaja obratni proces: da se vsi deli nekdanje države znova povežejo v EU …

Po balkanizaciji evropeizacija?

Vzemimo za izhodišče mednarodno uveljavljeni pojem balkanizacija. Ta pomeni: »prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan« (Fran). Trideset let po začetku razpadanja Jugoslavije ugotavljamo, da se od takrat dogaja obratni proces, katerega težnja je, da se vsi deli nekdanje države znova povežejo v EU. Sloveniji in Hrvaški je to že uspelo. Črna gora in Makedonija sta na poti v povezavo. V nemirni Bosni in Hercegovini o tem še ni soglasja. Srbija in Kosovo pa morata najprej premagati svoj medsebojni konflikt. Upamo, da jima uspe.

Jugoslovanski spomeniki

Na »drugo« (Titovo) Jugoslavijo spominjajo številni spomeniki. Pri vseh je očitna visoka estetska ambicija, drugo pa je vprašanje, kako so ti spomeniški objekti vzdrževani. Preberimo si ta »top ten« seznam: »1. Makedonium, Kruševo, Makedonija. Na hribu Gumenje ob makedonskem Kruševu stoji spomenik Makedonium, posvečen ilindenski vstaji. Delo kiparja Jovana Grabulovskega je videti kot vesoljska ladja, a je po osamosvojitvi postal eden osrednjih makedonskih spomenikov. Konkurira mu lahko le še spominski park Tošu Proeskemu, ki je prav tako v Kruševu. / 2. Spomenik taborišča Jasenovac, Jasenovac, Hrvaška. Kamniti cvet kiparja Bogdana Bogdanovića so postavili leta 1966 na prostoru taborišča Jasenovac in je del spominskega območja taborišča. Avtor, ki je bil pozneje župan Beograda, je imel spomenik za svoje življenjsko delo kot opomnik na trpljenje med vojno. / 3. Spomenik padlim na Kozari, Mrakovica, Bosna in Hercegovina. Leta 1972 so padlim na Kozari zgradili 33 metrov visok spomenik, delo kiparja Dušana Džamonje. Je eden redkih spomenikov NOB, ki je zgledno vzdrževan in še vedno obiskan. / 4. Spomenik bitke na Sutjeski, Tjentište, Bosna in Hercegovina. V Nacionalnem parku Sutjeska je 19 metrov visok spomenik Miodraga Živkovića v spomin na eno največjih bitk druge svetovne vojne na področju Jugoslavije. Je del spominskega kompleksa Dolina herojev, ki je bil nekoč center najrazličnejših prireditev in zletov. / 5. Spomenik žrtvam fašizma, Sanski most, Bosna in Hercegovina. Avtor Petar Krisić je spomenik zasnoval leta 1971. Razglašen je za bosanski nacionalni spomenik, a trenutno zanj nihče ne skrbi in je hudo poškodovan. / 6. Spomenik Dražgoške bitke, Dražgoše, Slovenija. V spomin na dražgoško bitko so leta 1976 postavili spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta in kiparja Stojana Batiča, dodani so mu mozaiki Iveta Šubica. Visok je 12 metrov, zaživi pa vsako leto ob pohodu po poteh dražgoške bitke. / 7. Spomenik revolucije narodov Moslavine, Podgarić, Hrvaška. Kipar Dušan Džamonja je zaslužen tudi za deset metrov visok in 20 metrov širok spomenik revolucije, ki ga je leta 1967 odkril Josip Broz - Tito. Simboliziral naj bi krila svobode, v njegovi notranjosti pa je kostnica padlih partizanov. / 8. Hrib svobode, Ilirska Bistrica, Slovenija. Leta 1965 so na Brinškovem hribu pri Ilirski Bistrici postavili osem metrov visok spomenik, posvečen spominu na tretjo prekomorsko brigado. Spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija in arhitektke Žive Baraga. / 9. Spomenik vstaje narodov Banije in Korduna, Petrova gora, Hrvaška. Spomenik je delo avtorja Vojina Bakića in so ga gradili deset let, dokončali pa leta 1982. Zgrajen je iz švedskega jekla, ki je stalo več kot vsa celotna gradnja spomenika. Med vojno, pa tudi še zdaj, je jeklo iz spomenika tarča tatov surovin, ki ga odvažajo tako rekoč s tovornjaki. Pred kratkim je skupina umetnikov začela akcijo za zaščito spomenika. / 10. Spomenik padlim srbskim in albanskim borcem, Kosovska Mitrovica, Kosovo. V letih od 1960 do 1973 je Bogdan Bogdanović snoval tudi spomenik padlim srbskim in albanskim partizanom. Očitno še iz časov absolutnega bratstva in enotnosti. Zdaj se nekako ne morejo zediniti, ali je spomenik posvečen bolj srbskim ali bolj albanskim partizanom.« (Vir: siol.net) Jugoslavija je razpadla, njeni spomeniki ostajajo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

17/32

petek

19/26

sobota

15/30

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Škofja Loka, 20. julij 2024

Spominska slovesnost v Dolenji vasi

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 20. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Blagoslov vozil na Šmarjetni gori

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

RAZSTAVE / Kranj, 22. julij 2024

Razstava udeleženk likovnega tečaja

IZLETI / Kranj, 23. julij 2024

Kolesarski izlet v dolino Hrastnice

 

 
 

 

 
 
 

Sprememba lastništva v Adrii Tehnika / 21:17, 19. julij

Ali smo Slovenci res tako slabi gospodarji, da moramo kar razprodajati naše firme? Upam, da se ne spomnijo in komu prodajo kar celo Slovenijo.

Sprostili bodo promet s traktorji / 21:14, 19. julij

Nimam nič proti, bi bilo pa lepo od kmetov, da bi, kadar nanosijo zemljo ali druge zadeve na cesto, da to tudi pospravijo za seboj.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 07:55, 19. julij

Ne more biti regijska bolnišnica v neki vasi. Samo Kranj je primerna lokacija. V Radovljici naj pustijo neokrnjeno naravo. Sicer bo župan sl...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 22:29, 18. julij

Merker1 malo si preberi:
https://www.gorenjskiglas.si/article/20240321/PIS/240329945/1241/gorenjska-bolnisnica

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 14:19, 18. julij

Tako Radovljica kot Jesenice so za spodnji konec Gorenjske, ki je doslej nihče ni nič vprašal, pa bi moral, predaleč. Nihče se ne ukvarja s ...

Analiza / 14:03, 18. julij

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 10:35, 18. julij

Bolnišnica sredi prometnega mesta ni dobra rešitev. Že zdaj so kolone avtomobilov v tistem koncu, kaj bi bilo šele potem. V Murski Soboti j...