Pri davčni izvršbi davčni in bančni stroški

Naš bralec je v sistemu eDavki spregledal opomin davčne uprave (Furs) o plačilu 67 evrov nedavčne obveznosti, zato je uprava začela postopek davčne izvršbe. V postopku je nastalo za skoraj 93 evrov stroškov, ki jih je moral plačati. Tako je poleg zneska dolga, ki je porasel še za zamudne obresti, davčni upravi plačal deset evrov za sklep o izvršbi na denarne prejemke, dvema bankama, v katerih ima odprt račun, pa še skupno 78 evrov stroškov za sprejem in obdelavo sklepa davčne uprave in še pet evrov za stroške nakazila.

Furs se odloči za izvršbo v primeru, če dolžnik svoje davčne ali nedavčne obveznosti ne izpolni v roku. Pred začetkom izvršbe praviloma dolžnika opomni po pošti, preko aplikacije eDavki ali po telefonu, vendar pa opominjanje po zakonu ni obvezno. Izvršbo začne z izdajo sklepa o izvršbi, pri tem pa veljajo tudi nekatere omejitve, ki dolžniku zagotavljajo socialno varnost. Z izvršbo namreč lahko zaseže dolžniku največ dve tretjini njegovih denarnih prejemkov, ki po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, vendar tako, da mu ostane za preživljanje na računu najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Sklep o izvršbi pošlje Furs vsem bankam in hranilnicam, ki morajo dolžnikova sredstva na računu zarubiti do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi. Vsaka banka oziroma hranilnica posebej zaračuna dolžniku stroške za sprejem in obdelavo sklepa o izvršbi, tista, ki nakaže denar z dolžnikovega računa, pa še stroške nakazila. Tarifa za sprejem in obdelavo sklepa o izvršbi sega do petdeset evrov, stroški nakazila presegajo tudi deset evrov. V Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da morajo banke in hranilnice po prejetju sklepa o izvršbi izvesti vrsto opravil, v primeru izpolnitve sklepa (plačila) pa izračunati tudi zakonite zamudne obresti do dneva poplačila dolga.