Dan odprtih alpak

Glavne zvezde na oder po navadi pridejo zadnje. Splendor je sobotno dogajanje spremljal iz ozadja, ko se mu je zazdel pravi čas, pa se je počasi, a ponosno sprehodil po ogradi in se ni pustil motiti. »On je alfa samec,« je pojasnila Tjaša Jarc – in njegovi lepoti zares ni moč oporekati. Če bi bil človeške vrste, bi se okrog njega zagotovo trlo žensk.

Zgornja Besnica – Prizorišče dneva odprtih alpak je bil idiličen travnik ob gozdarski koči v Zgornji Besnici. Otroci so se igrali na napihljivem gradu, ustvarjali umetnine v ustvarjalnem kotičku, igrali človek ne jezi se, se spuščali po jeklenici v adrenalinskem parku in se sladkali s slaščicami, ki so jih pripravile spretne roke sorodnic Tjaše Jarc in Klemna Kalana. Prvi dve alpaki, Gonzalesa in Čarlija, sta iz Avstrije pripeljala pred tremi leti. Od kod ime ranča BošPacos? »Boš izhaja iz domačega imena naše kmetije pr' Boštar, Pacos pa je latinsko ime alpake,« je povedal Klemen.

Najbolj nestrpno so v soboto tako starejši kot mlajši obiskovalci čakali na ogled alpak, ki so jih lahko tudi sprehodili. A pred tem so o tej zanimivi živali, ki jo mnogi zamenjujejo z lamo, veliko izvedeli v predstavitvenem filmu, ki se je ves dan vrtel na prizorišču, kjer se je trlo ljubiteljev narave, živali in druženja.

Pot do alpak je vodila skozi jesensko obarvan gozd … in pričakalo nas jih je deset. Pravzaprav devet, saj se je črni lepotec Splendor lep čas zadrževal v hlevu. »V dveh ogradah so, ločeni punce in fantje, če bi bili skupaj, bi se fantje stepli med sabo,« sta razložila zagnana rejca alpak.

Alpake so terapevtske

Od kod ideja, da si omislita alpake, sem ju vprašala. »Klemen je podedoval kmetijo in je rekel, da bomo imeli krave. Pa sem dodala: če bomo imeli krave, potem pa tudi vsaj še alpake,« se je zasmejala Tjaša. »V Sloveniji jih ni bilo mogoče dobiti, tako da sva našla kmetijo v Avstriji, kjer so jih prodajali. Ampak so zelo zahtevni, ne prodajo jih komurkoli: pogledajo lokacijo, travnike, vzeti moraš vsaj dve. Pričakal naju je gospod v lepih čevljih, klobuku. Kaj kmalu je bil navdušen nad nama, sploh ko sva kmalu prišla še po tretjo. Veliko dragocenih nasvetov nama je dal in nama jih še daje.« Tjaša je po izobrazbi vzgojiteljica. In ker se zaveda, da so alpake zelo terapevtske, razmišlja, da bi pripravljala oglede in sprehode z alpakami za otroke s posebnimi potrebami, vrtce, šole. »V tujini jih vozijo v domove za starejše, v bolnišnice, za sprehode jih imajo,« sta povedala. »So pa drugače zelo plašne, nekaj časa te morajo opazovati, da se te privadijo. Pridejo, če sva sama, drugače ne pristopijo takoj. So pa to zelo inteligentne živali.«

Volna je izjemno mehka

»Za zdaj sva dala iz dlake narediti odeje, 'žaklje' za otroke, male vzglavnike, iz letošnje dlake pa imava namen narediti volno. Je drugačna od ovčje, velika razlika med ovčjo in volno alpak je, da je primerna za alergike. Ko jo povohaš, alpaka ne smrdi, je brez vonja, ovčja volna recimo malo bode, ta ne bode nič, čisto mehka je …« Še vedno veliko obiskovalcev misli, da so alpake lame. »A se zelo razlikujejo med sabo, lama je taka ... ponosna, alpaka pa je res 'fluffy',« svoje naklonjenosti do njunih ljubljenk ni skrival Klemen. »Lame redijo za nošenje in prevoz, alpake pa izključno za volno.« Vse Klemnove in Tjašine alpake imajo kakopak imena. »Najprej sva pripeljala Čarlija in Gonzalesa, potem brejo String, ki je kotila že dvakrat: najprej Afrodito, drugič Viskija; imava še Sofijo in samce: Splendorja, Atilo in mladega samčka Zevsa.«

In če je Splendor tisti, ki s svojo močjo in lepoto kraljuje v moški ogradi, na drugi strani v ženski ogradi s svojo gracioznostjo poglede privablja Afrodita. Menda se s Splendorjem rada vidita, tako da prav lahko, da bo v prihodnjem letu na svet prišel kak nov član alpačje družine v Zgornji Besnici.