Obisk predsednika združenja Apimondia

Radovljica – V petek je Čebelarski muzej v Radovljici obiskal predsednik Mednarodne zveze čebelarskih združenj Apimondia dr. Jeff Pettis.

Na Gorenjskem se je ustavil v sklopu obiska Slovenije; k nam je ob praznovanju 150-letnice organiziranega čebelarstva v Sloveniji, dvajseti obletnici kongresa Apimondia v Ljubljani in 250. obletnici smrti Antona Janše prišel na povabilo Čebelarske zveze Slovenije.

Pettis, ki se je v soboto udeležil slavnostne akademije Čebelarske zveze Slovenije, si je v družbi župana Žirovnice Leopolda Pogačarja ogledal tudi Janšev čebelnjak na Breznici.

»Čeprav je vaše čebelarstvo zaradi čebel, ki jih imate, in pomena čebel na splošno slavno po vsem svetu, sem tokrat prvič pri vas. Obiskal bom različne čebelarje, predvsem pa bi rad videl kranjske sivke v njihovem naravnem habitatu,« je povedal ob prihodu.

Povedal je, da kranjsko sivko kot nežno čebelo temnejše barve, s katero je preprosto delati, poznajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer, kot je dodal, čebelarstvo seveda nima takšne tradicije, kot jo ima v Sloveniji.

»Načeloma pri nas poznamo čebelarje dveh vrst, eni so tako imenovani komercialni čebelarji, ki upravljajo od dva do celo pet tisoč panjev. So mobilni, premikajo se za pašo. Drugim pa pravimo ljubiteljski čebelarji; imajo po dva, deset, morda dvajset panjev. Čebelarijo za veselje in da pridelajo nekaj medu zase,« je povedal dr. Pettis, ki ima sam okoli 150 čebeljih panjev.

Poudaril je še, da so ZDA največji uvoznik medu na svetu. »Veliko ga pojemo, zdi se mi, da okoli kilogram in pol na osebo letno. Morda se to tu pri vas ne sliši veliko, a v svetovnem merilu zagotovo je.«

Sicer pa je nad Slovenijo in njeno čebelarsko tradicijo navdušen. »Seveda sem že pred prihodom sem vedel, kako pomembne so čebele v Sloveniji. Želel sem si videti, kakšno mesto imajo tudi danes v življenju ljudi. Prav zanimivo, če tukaj govoriš z desetimi ljudmi, bo vsej eden od njih skoraj zagotovo čebelar. Poleg tega pri vas vsakdo pozna kakšnega čebelarja. Večini Slovencev medu skorajda ni treba kupovati v trgovinah; vsak ima kakšnega bratranca, ki ga proizvaja, sem slišal,« je dodal z nasmehom.