Kranj – »Naša ulica je netranzitna, mirna. Tam živimo družine, sedemnajst otrok živi na našem delu ulice. Za nas enosmerna ulica z izhodom na Likozarjevo cesto ne pomeni nobene izboljšave, nasprotno – to pomeni povečanje prometa, ki ga zdaj ni veliko, in večjo hitrost, česar si za naše otroke ne želimo,« je v dvorani Krajevnega doma Primskovo povedala stanovalka Reševe ulice. Podobne argumente proti enosmernemu prometu so nizali tudi vsi drugi krajani, ki so pristopili k mikrofonu.
Prav uvedba enosmernega prometa, ki ga za več ulic na Primskovem predvideva Mobilnostna študija Mestne občine Kranj (MOK), je bila razlog za torkovo srečanje krajanov Primskovega s kranjskim županom Matjažem Rakovcem z ekipo.
Mobilnostna študija je bila priloga k predlogu sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je bil poleti v javni razgrnitvi. V njej je predvidena tudi uvedba enosmernega prometa na več ulicah, ki se navezujejo na Likozarjevo ulico in Jezersko cesto. Po besedah predsednice Krajevne skupnosti (KS) Primskovo Andreje Kert je MOK s študijo Svet KS Primskovo seznanila pred poletjem in že tedaj so podali pomisleke glede predlaganih sprememb prometnega režima, zato so se dogovorili, da se po poletnih dopustih organizira srečanje s krajani, ki naj podajo svoje mnenje. Že poleti, ko je informacija o predlagani novi prometni ureditvi prišla do njih, so krajani ustanovili civilno iniciativo. »Zbrali smo več kot 500 podpisov peticije proti enosmernim ulicam v tem okolišu. Krajani nasprotujemo predlaganim občinskim prometnim spremembam,« je povedala pooblaščenka civilne iniciative Alenka Erzar.
Župan Matjaž Rakovec je pojasnil, da so mobilnostno študijo pri zunanjem izvajalcu za celotni Kranj naročili na pobudo Evropske unije, ki jo je v večini tudi plačala, zaradi ugotovitve, da je uvedba enosmernih ulic v naseljih, kot je Primskovo, zelo primerna za povečanje prometne varnosti. »Študija ne vsebuje le enosmernih ulic. Bistven segment so kolesarske povezave, mirujoči promet, torej parkirišča. Od tu smo tudi izhajali, saj imajo predvsem v blokovskih naseljih velik problem s parkiranjem. Odločili smo se, da se izvede študija in se na njeni osnovi skupaj z vsemi občani, ki živijo na teh območjih, dogovorimo, kaj je dobro in kaj ne,« je povedal. Podžupanja Manja Zorko je dodala, da se predlog novega OPN na mobilnostno študijo nanaša le v delu, ki govori o normativih za parkirna mesta. »V nobenem primeru OPN ne določa prometne ureditve,« je zatrdila.
Marko Čehovin, vodja Urada za gospodarske dejavnosti in promet, je razložil, da je bila povod za predlagane spremembe prometnega režima na posameznih ulicah na Primskovem tudi lanska tragična nesreča na Likozarjevi cesti. Po njej je namreč presojevalec prometa za izboljšanje prometne varnosti predlagal enosmerni promet na stranskih ulicah. »Vse dosedanje izkušnje z že vpeljanimi enosmernimi ulicami v Kranju so pozitivne,« je poudaril.
A krajani so si bili enotni, da enosmernih ulic ne marajo, ker ničesar ne izboljšujejo, kvečjemu poslabšujejo prometno varnost in podaljšujejo njihove poti do doma. Je pa ena od krajank predlagala enosmerni promet (in cono 30) tam, kjer ga mobilnostna študija ne predvideva – na Likozarjevi cesti. Župan je obljubil, da bodo tudi za ta predlog naročili študijo.