Geologinja: Koroška Bela ostaja ogrožena

Dr. Tina Peternel je geologinja, raziskovalka zemeljskih plazov, zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije. Že vrsto let proučuje tudi zaledje Koroške Bele in plazove nad vasjo. Po avgustovskem alarmu in preventivni evakuaciji med vaščani še vedno vlada velika zaskrbljenost. S strokovnjakinjo smo se pogovarjali o trenutnem stanju na plazu, o ogroženosti vasi in o ukrepih, ki jih predlaga stroka.

Kakšno je po vaši oceni trenutno stanje na plazu in do kakšnega zdrsa plaznine je prišlo v začetku avgusta?

V začetku avgusta se je zaradi obilnih padavin sprožil manjši zemljinski plaz v spodnjem delu Urbasa. Ta je po naših informacijah pretrgal zanke in aktiviral sirene. Še isti dan smo se na teren odpravili tudi geologi Geološkega zavoda Slovenije in pregledali območje. Ugotovili smo, da so na tem območju intenzivno narasli vodotoki, ki pa so bili pretočni. Prav tako v potoku Bela ni prišlo do zajezitve z materialom, kar bi lahko predstavljalo nevarnost, da se ta mobilizira v obliki masnega toka in doseže naselje. Stanje smo na terenu in preko merilnih senzorjev spremljali tudi po tem, ko so se padavine in pretoki zmanjšali.

Merilni senzorji (merilci razpok, merilci površinskih premikov, piezometri) trenutno ne kažejo odklonov od običajnih meritev. Še vedno pa v primeru napovedanih povečanih količin padavin poostrimo nadzor nad merilnimi senzorji in obveščanjem pristojnim službam.

Ali se je ogroženost vasi po tem dogodku kaj spremenila?

Ogroženost obstaja in ostaja tudi po avgustovskem dogodku. Ali se je ta povečala in v kakšni meri, zelo težko ocenimo, zato je v primeru napovedanih povečanih količin padavin treba poostriti nadzor nad merilnimi senzorji.

Kateri kratkoročni ukrepi bi bili potrebni še pred jesenskim deževjem?

Stabilnost plazov in zadrževanje splazelih mas lahko zagotovimo samo z izvedbo gradbeno-tehničnih ukrepov. Trenutno pa se lahko z vzdrževanjem obstoječih ukrepov, ki so izvedeni v strugi potoka Bela, zagotovi večja varnost pred manjšimi hudourniškimi procesi. Kratkoročno je najpomembnejše spremljanje dogajanja na plazovih.

Dolgoročne gradbeno-tehnične ukrepe ste krajanom predstavili v začetku leta. Kateri so?

Predlagali smo več ukrepov, razdeljenih po prioritetah. Kot najbolj pomembne smo ocenili gradnjo pregrade ali razbijača drobirskega toka na potoku Bela, dolvodno od pritoka potoka Čikla, ureditev sistema lovilnih mrežnih pregrad v strugi potoka Čikla, regulacijo izvirske oziroma površinske vode v osrednjem in spodnjem delu plazu Urbas ter na izvirih Urbas in na izviru na Olipovi planini, izvedbo drenažnih ukrepov na plazu Urbas, sidranje apnenčevega bloka na plazu Čikla. Poleg gradbeno-tehničnih ukrepov bo treba vzdrževati in nadgraditi sistem za spremljanje in obveščanje. Sočasno pa bodo potrebne nadgradnje in spremembe na področju upravljanja in pri prostorskem načrtovanju na potencialnih vplivnih območjih plazov, potrebno je tudi načrtovanje varovalne vloge gozda.

Kakšni so ocenjeni stroški omenjenih ukrepov in kakšna časovnica?

Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor, ki so bili predstavljeni krajanom januarja letos, naj bi bila našteta dela izvedena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Ocena stroškov za naštete gradbeno-tehnične ukrepe je bila izdelana novembra 2019 in je takrat znašala približno štiri milijone evrov. Ocena je bila izdelana na podlagi idejne zasnove, v tem času pa je na področju gradbenega materiala in gradbenih del prišlo do velikih podražitev. Oboje bo verjetno vplivalo na oceno dejanskih stroškov. S podatki o časovnici izvedbe pa na geološkem zavodu nismo seznanjeni. Kot raziskovalni zavod so naše aktivnosti usmerjene v raziskovalno delo, zagotavljamo strokovno izvedene raziskave, vzpostavitev monitoringa in interpretacijo podatkov. Pristojnosti za zagotavljanje sredstev nimamo.

Če se dotakneva še sistema monitoringa. Ali ta deluje? Kakšni bi bili postopki v primeru, da bi zaznali premike plazine?

V sodelovanju z ministrstvom in Občino Jesenice smo na plazovih vzpostavili sistem za opazovanje oziroma monitoring, ki je opremljen z različnimi merilnimi senzorji, katerih namen je dobiti podatke o dinamiki premikanja teh plazov. Sistem deluje. Poudariti pa je treba, da merilni senzorji niso namenjeni alarmiranju, ampak spremljanju plazov v realnem času. Stanje na merilnih senzorjih spremljajo tudi na GARS Jesenice in v Civilni zaščiti Jesenice. Ko so znani odkloni od običajnih meritev, interventne službe opravijo pregled stanja in nas v primeru sprememb tudi obvestijo.

Koliko materiala potencialno ogroža vas in koliko bi ga zadržale sedanje zaplavne pregrade?

Zadrževalna kapaciteta trenutno obstoječih objektov znaša skupaj od 6500 do 7000 kubičnih metrov in je namenjena zgolj zadrževanju materiala ob manjših hudourniških dogodkih. Na podlagi rezultatov modeliranja in rekonstrukcije zgodovinskih dogodkov je ocenjena prostornina materiala, ki se lahko mobilizira, med 100.000 in 400.000 kubičnih metrov (ob ekstremnih, a manj verjetnih dogodkih tudi več), saj je samo v strugah potoka Bele odloženega od 25.000 do 170.000 kubičnih metrov aktivnega in potencialno aktivnega materiala, ki se lahko mobilizira v obliki masnega toka.

Glede na to, da plazove nad Koroško Belo spremljate že vrsto let, vas za konec prosim za splošno oceno, kako realna je možnost sprožitve plazu. Med vaščani po zadnjih dogodkih vlada precejšnja zaskrbljenost ...

Dejstvo je, da so aktivni plazovi v zaledju prisotni. Ali se bo aktiviral plaz velikega obsega in ali se bo spremenil v masni tok in dosegel Koroško Belo kot v 18. stoletju, pa je odvisno od številnih dejavnikov: količine in intenzitete padavin, dolgotrajnosti padavin, pretočnosti potoka Bela ... Ob kombinaciji neugodnih vremenskih razmer še vedno obstaja verjetnost, da se plazova Čikla in Urbas mobilizirata v masni tok in ogrozita naselje Koroška Bela. Do izvedbe gradbeno-tehničnih ukrepov je zato nujno stalno in sistematično spremljanje plazov, še posebej v primeru povečanih količin padavin.