Tudi brez mostov povezani

Noč s četrtka na petek. Močno deževje je dalo slutiti, da se ne obeta nič dobrega, na kar so opozarjali že meteorologi. Živim v naselju med Škofjo Loko in Medvodami. K sreči smo ostali na suhem, čeprav sta obe omenjeni občini med bolj prizadetimi na območju širše Gorenjske in tudi v Sloveniji.

Pred šesto uro zjutraj me je prebudil sinov klic z vprašanjem, ali je doma vse v redu. Okrog pol treh ponoči je kot prostovoljni gasilec odšel na intervencijo v vas na drugo stran reke Sore. Že s fotografije, ki jo je poslal, je bilo videti, da je hudo, da so le nekaj kilometrov stran izredne razmere, drug svet. Čez nekaj časa je bilo slišati sireno iz medvoške občine, kjer so morali evakuirati del prebivalcev. Še nekaj kasneje se je slišal helikopter, ki je v Škofji Loki reševal družino, ujeto v hiši sredi deroče vode. Reševalo se je življenja. Z grozo sem sledila novicam na spletu, fotografijam in posnetkom deročih voda, ki so zalivale hiše, rušile mostove ... in čakala na vsaj kakšno sporočilo sina, da je z njim vse v redu. Toliko skrbi, pa sem bila na varnem. Ne morem si predstavljati, kakšno grozo so doživljali vsi tisti, ki so bili sredi dogajanja. Ko se je pozno zvečer sin vrnil, je na kratko poročal o stanju in o zahtevnosti intervencij, nato pa utrujen za nekaj ur legel v posteljo in zgodaj zjutraj znova odšel na teren. In v nedeljo prav tako. »Gasilci in drugi posredovalci, hvala,« je bilo v preteklih dneh največkrat slišano sporočilo.

Tako hudih poplav v Sloveniji in da bi bilo prizadeto tako veliko območje, še živeči prebivalci ne pomnijo. Ko je v petek popoldan voda počasi odtekala, so se začele kazati razsežnosti te naravne nesreče. Kažejo se vsak dan bolj. Solze in strah nemočnih ljudi, ki jim je v nekaj urah uničilo domove, v nekaj primerih celo odvzelo bližnje, zarežejo globoko v srce. Kot vselej so kot iskrica svetile svetle zgodbe evakuacij ljudi in živali – tudi s helikopterji. Prinesle so celo novo rojstvo, novo upanje ... prišlo je tudi z včerajšnjim soncem.

Sledila bo sanacija, ki bo dolgotrajna. Če so bili v prvih dneh na terenu predvsem gasilci in drugi posredovalci, sedaj ne bo zmanjkalo dela tudi številnim prostovoljcem, ki so prizadetim v poplavah pripravljeni pomagati na različne načine – z delom, materialom, finančno. Kljub temu da so porušeni ali zaprti številni mostovi, pa to ne preprečuje tega, da bi (p)ostali še bolj povezani. Dolgi so seznami prostovoljcev. V občini Medvode na primer se jih je v 24 urah kar 520 odzvalo na njihov poziv. Le skupaj bomo prebrodili tudi to katastrofo. Srečno Gorenjska, srečno Slovenija!