Javno razgrnili zazidalni načrt za območje Šolski center Zlato polje

V Kranju do konca poletja poteka javna razgrnitev sprememb zazidalnega načrta za območje Šolski center Zlato polje. Te so potrebne zlasti zaradi ureditve prometnega omrežja.

Kranj – V Kranju poleg javne razgrnitve četrtih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (MOK) ta čas poteka tudi javna razgrnitev tretjih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (ZN) za območje Šolski center Zlato polje, katerih osnutek je mestni svet že potrdil. Javna razgrnitev poteka do 31. avgusta, javna obravnava prostorskega dokumenta pa je predvidena 23. avgusta v sejni dvorani MOK. Vpogled v dokumentacijo je sicer mogoč na Prostorskem portalu Mestne občine Kranj (prostor.kranj.si).

Kot so pojasnili na MOK, je razlog za pripravo novih sprememb in dopolnitev ZN Šolski center Zlato polje potreba po ustrezni ureditvi prometnega priključevanja območja na mestni vpadnici – na Bleiweisovo in Koroško cesto – ter dograditev notranjega prometnega omrežja. Sedanje prometne povezave na severnem delu Zlatega polja namreč niso ustrezno urejene, v bližnji prihodnosti pa pričakujejo pospešeno pozidavo območja, ki bo segla vse do koridorja predvidene severne obvoznice. Spreminja se tudi programska zasnova območja, na katerem bodo poleg sedaj prevladujočega univerzitetnega in srednješolskega središča s stanovanjskim programom omogočili tudi možnost razvoja predvsem zdravstvene in športne dejavnosti z določitvijo pogojev za umestitev nove večnamenske športne dvorane, pozidavo Šolskega centra Kranj, gradnjo stanovanj ob Bleiweisovi in Koroški cesti cesti itd.

»Bistveno je, kako razbremeniti Kidričevo cesto, še posebej na križišču pri Osnovni šoli Franceta Prešerna, ki zdaj predstavlja glavno vstopno točko na območje. Ob Bleiweisovi cesti se bodo širile dejavnosti – dom za upokojence, manjše stanovanjsko naselje, nova športna dvorana, predvidena je tudi umestitev nove gorenjske bolnišnice, ob Koroški cesti pa je nasproti Lidla predviden tudi Hofer in gradnja 224 stanovanj,« je pojasnil župan Matjaž Rakovec.

Zakaj ne gradijo krožišč

Osnutek odloka sprememb ZN je mestni svet obravnaval na zadnji seji pred poletnim premorom. Med drugim je svetnica Saša Kristan (SDS) postavila vprašanje, zakaj na Koroški cesti ne zgradijo krožišč, ki bi po njenem mnenju omogočala večjo pretočnost prometa kot predvidena semaforizirana krožišča. Mihaela Šuštar Gruber, ki po pooblastilu župana vodi Skupno službo urejanja prostora, je pojasnila, da sta tako Koroška kot Bleiweisova cesta državni cesti, za kateri je predpisana velikost krožišč s premerom najmanj sedemdeset metrov, za kar pa na Koroški cesti ni dovolj prostora. »Država se drži predpisov in manjšega od takega krožišča ne bodo gradili, razen če bi uredili začasno krožišče, kot je pri Aquasavi,« je povedala.