Sonce, tekstil in umetnost

Letošnji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2023 je odprt in na voljo vsem, ki v tekstilu vidite nekaj dobrega, kot nam namiguje »bien«, predvsem pa zanimivega, umetniškega. Morda bi ta občutek želeli šele spoznati, ga celo osvojiti. Prejšnji teden so bienale svečano odprli v Layerjevi hiši v Kranju, tam, kjer je pravzaprav doma, pretekli petek so si sledili dogodki v Škofji Loki, v Galeriji Franceta Miheliča in na grajskem vrtu Loškega muzeja, v ponedeljek z razstavo Sonce v Novi Gorici, v torek pa so na Stari Savi na Jesenicah predstavili še tekstilno instalacijo Vesolje sonc Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice.

Dediščina, narava, trajnost

BIEN letos nagovarja sonce, ki je rdeča nit in osrednja umetniška tema bienala. »Povezujemo tekstilno, okoljsko in krajinsko umetnost, kar se mi zdi v času, ki ga živimo, še kako aktualno,« o usmeritvah letošnjega bienala pojasnjuje Zala Orel iz Zavoda Carnica, pred leti pobudnica bienala in njegova programska vodja. »Kakorkoli obrnete, tekstil po tem, ko se izrabi, postane smet. Naše omare so polne bodočih smeti. Zato se mi zdi še kako pomembno povezovanje tekstila z okoljsko umetnostjo.«

Akterji bienala poudarjajo, da BIEN skozi tekstilno umetnost, oblikovanje in krajinsko umetnost razmišlja o dediščini, ohranjanju in trajnosti. V obliki razstav, sodelovanj, delavnic in strokovnega programa BIEN razvija platformo za raziskovanje tekstilne kulture in umetnosti. Črpa iz biološke, geološke in arheološke danosti prostora, okolja, identitet, industrijske kulture in tradicionalnih znanj ter oblikuje nove sodobne izraze. BIEN je pobuda Zavoda Carnica iz Kranja, ki bienale organizira skupaj z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za dizajn, samostojnim visokošolskim zavodom, ter številnimi partnerji. Med drugimi je letos BIEN moči združil s kolektivom Oloop, ki pripravlja program delavnic Preplet ter okroglo mizo o družbenem pomenu tekstilnih skupnosti.

Na letošnjem festivalu sodeluje več kot sto umetnic in umetnikov, kolektivov, ki so bili bodisi izbrani na mednarodnem pozivu bodisi so bili povabljeni k sodelovanju. Nekateri izmed njih sodelujejo tudi v strokovnem programu, s svojimi deli oziroma skupinskimi projekti sodeluje tudi stotnija študentov z omenjenih fakultet.

Kot je v nagovoru poudarila Zala Orel: »Tekstil je kot večina stvari produkt narave in človeka. Če smo malce bolj specifični: da tekstil nastane, potrebuje sončno energijo in človeške, ženske roke.«

Mesto v znamenju tekstila

Da se je na odprti poziv sicer prijavilo več kot 250 avtoric in avtorjev, od tega kar 90 odstotkov iz tujine, pojasnjuje sogovornica, ki ocenjuje, da bi poleg povečanju prijav slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev veljalo v bodoče več pozornosti posvetiti tudi umetnikom s področja slikarstva in kiparstva in jih pritegniti k sodelovanju. Nekaj jih je vendarle prisotnih tudi na tokratnih razstavah, katerih kuratorka je Špela Gale.

Samo v Kranju BIEN-u sledimo na kar 15 razstaviščih, v Layerjevi hiši, Stolpu Škrlovec, Stolpu Pungert, v Mestni knjižnici Kranj, na več zunanjih lokacijah … Eno večjih razstavišč je nedvomno v obsežnem prostoru nad Mestno knjižnico Kranj, kjer vrhnje nadstropje zajema celoten obseg stavbe.

Ob številnih instalacijah, ki so tu predstavljene in so nedvomno prava paša za oči, smo ob zanimivi postavitvi z naslovom Zorenje srečali avtorici Vito Ivičič in Matejo Kavčič, ki pove: »Instalacija je postavljena prav za bienale in sva jo z Vito na licu mesta postavljali tri dni. Tu je skoraj šeststo nitk iz lanu in vsako posebej sva morali privezati pod strop, jo spustiti dol in enako privezati v spodnjem delu na leseni kol.« S subtilno prostorsko postavitvijo Zorenje nas avtorici spomnita, da brez sončne energije ne more rasti lan, da brez sonca ne bi bilo tekstila in posledično oblačil iz naravnih materialov. Ta so bila v preteklosti ključna za razvoj in preživetje človeštva. Instalacija hkrati deluje zelo krhko in nas opominja, kako minljivo in nepredvidljivo je naše življenje.

Talni del je, kot zapisano, sestavljen iz lesenih kolov, ki so bili dolga leta izpostavljeni vremenskim razmeram. Iz njih se lanene niti dvigajo proti nebu, v neskončnost. »Zorenje zato, ker lan zori – če mu seveda pomaga narava,« doda Mateja Kavčič.

BIEN tudi v rovih

Bienale sega tudi v kranjsko podzemlje. Umetniška skupina je raziskovala prostore, kamor sonce nikoli ne posije, ogled razstave v rovih pod mestom pa je sicer možen le z vodstvom. Darja Rant je postavila prav posebno instalacijo. »Imeli smo priložnost ogledati si človeške ribice in bila sem zelo fascinirana nad dejstvi o njihovem življenju. Tako sem v svojo instalacijo postavila svetleče kroglice, lebdeče v prostoru, ki so v tej ultravijolični svetlobi videti kot povečana jajčeca človeških ribic.«

Nasproti njene instalacije Lovro Ivančič prikazuje predstavo alternativne realnosti, ko del civilizacije živi zgoraj pod soncem, del pa spodaj v rovih, kjer je večna tema. »V povezavi z naravo in ne tehnologijo v bodočnost pošiljam ljubezensko pismo nekemu novemu življenju s podzemnim soncem,« pojasni avtor.

V rovih so še štiri zanimive instalacije in prav za vsako izmed njih sta skladatelja Franci Krevh in Matevž Bajde iz Slovenskega tolkalnega projekta StoP napisala glasbo. Ob prvem vodenju sta tudi sama zaigrala na kamnite ploščice.

Gostujoči umetniki

Ena najvidnejših finskih okoljskih in tekstilnih umetnic Kaarina Kellomäki je svoje umetniško delo ustvarila na Grajskem vrtu Loškega muzeja. Predstavila ga je pretekli petek. Na umetniških rezidencah v Layerjevi hiši v Kranju so že oziroma bodo ustvarjali gostujoči umetniki: Paolo Puck, britanski umetnik, prepoznaven po svojih velikih polstenih maskah in kostumih, za katere navdih črpa, v mitih, pravljicah ter arhetipih (razstava njegovih del je v Layerjevi hiši); Twee Muizen, španski umetniški duo, ki nadrealistično avro in estetiko veže v svoje tekstilne maske, predstavlja pa se tudi z ilustracijami, kostumi in celo zidno poslikavo v Galeriji Ceneta Avguština ZVKD Kranj; na umetniški rezidenci pa bo ustvarjala tudi Susana Cereja, portugalska umetnica, navdahnjena z arhaičnimi tekstilnimi tehnikami. Tu bo zaključila svoje delo, ki ga ustvarja na temo sonca, pripravlja pa tudi ustvarjalno delavnico, in sicer 24. junija ob 10. uri.

Pogovori z nekaterimi umetniki bodo potekali tudi v spletnem prenosu, za malčke in tekstilne navdušence v sklopu bienala bo z gibalno-vizualno predstavo Rumena pika na nebu poskrbela Ajda Tomazin (po premieri prejšnjo soboto bo ponovitev 21. junija). Do konca junija, v juliju pa vse tja do avgusta, ko bodo na ogled razstavljena dela, bodo potekala vodenja, sledili pa bodo še različni dogodki in delavnice. Preden vstopite v BIEN pa si priskrbite programsko knjižico, v kateri so vsi pomembni podatki, ki vam bodo BIEN naredili še prijaznejši.