izjava za javnost drugi tir železniška proga LJ KR na območju naselja Orehek MzI Alenka Bratušek Bojan Tičar dir direkcija RS za infrastrukturo mag Dejan Jurkovič vodja sektorja za investicije v železnice na železniški progi Kranj železniška proga tovorni promet potniški promet / Foto: Tina Dokl
Prihranek časa pri predlagani rešitvi Labore je približno šestdeset sekund, investicijski strošek privarčevane sekunde pa okoli 800 tisoč evrov. / Foto: Tina Dokl

Vlaki bodo zavili na Labore

Krajani Orehka si lahko oddahnejo: direkcija za infrastrukturo predlaga, da trasa drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj na jugovzhodu Kranja poteka po predoru pod Ljubljansko cesto na Labore, in ne skozi njihovo vas.

{infbox-new-50}5927{/infbox-new-50}

Kranj – »To je zmaga tako za državo, za občino kot tudi za Orehek. Če ne drugega, smo kot civilna iniciativa in krajevna skupnost opozorili, da morajo ti postopki potekati bolj javno in da je treba javnost bolje seznanjati. Če smo s svojimi navedbami, svojimi prizadevanji prispevali vsaj en odstotek k spoznanju, da je proga pod Ljub­ljansko cesto bolj družbeno, okoljsko in urbanistično sprejemljiva, je bilo vredno vsega. Čestitam stroki za odlično rešitev,« se je predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan odzval na napoved vodje sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) Dejana Jurkoviča, da za traso drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj na jugovzhodnem območju Kranja predlagajo različico Labore s predorom pod Ljubljansko cesto, in torej ne trase skozi Orehek, ki so ji močno nasprotovali krajani.

Kot je v petek v Kranju pojasnil Jurkovič, v korist različici Labore, katere ocenjena investicijska vrednost je 128 milijonov evrov brez DDV, medtem ko je ocena za različico Orehek 110 milijonov evrov brez DDV, govori več argumentov. »Pomembno je povedati to, da je prihranek časa pri predlagani rešitvi Labore približno šestdeset sekund in investicijski strošek privarčevane sekunde okoli 800 tisoč evrov. Glede na prihranek časa pri različici Orehek bi bil ta investicijski strošek na privarčevano sekundo več kot milijon evrov. Ta trasa je tudi za približno 350 metrov krajša kot trasa skozi Orehek,« je Jurkovič nanizal argumente za rešitev Labore. Kot je dodal, je pri različici Orehek skrajšanje časa približno pol minute, pri različici Labore pa približno minuta.

Predor pod Ljubljansko cesto bo dolg okoli 2,4 kilometra, hitrosti na tem odseku pa bodo znašale 160 km/h. Porušiti ne bo treba nobenega objekta, kot pa je na vprašanje Gorenjskega glasa odgovoril Jurkovič, na Laborah ne predvidevajo postajališča, saj da so se pred približno dvema mesecema zavezali, da tega postajališča ne bodo vključevali v projekt. Po njegovih besedah bodo sicer z vsemi predlaganimi optimizacijami proge čas potovanja z vlakom od Ljubljane do Kranja skrajšali za štiri do devet minut, odvisno od tipa vlaka.

Drugi tir zgrajen do leta 2030

DRSI bo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za progo Ljubljana–Kranj pripravil in ga posredoval ministrstvu za naravne vire in prostor do začetka septembra. Gradivo mora nato potrditi posebna projektna skupina, nakar bo ministrstvo razpisalo javno razgrnitev. Kot je pojasnil Jurkovič, so sprva predvidevali, da bo javna razglasitev potekala še pred poletnimi počitnicami, vendar pa mora vlada pred tem še sprejeti sklep o razdelitvi državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge med Ljubljano in Jesenicami na dva dela, zato zamik na jesen. »Računamo, da bi bil v začetku prihodnjega leta DPN sprejet, seveda odvisno tudi od poteka javne razgrnitve, števila pripomb in odziva. Potem je predvideno, da pristopimo k izdelavi projektne dokumentacije, odkupu zemljišč in nazadnje k izvedbi. Plani so, da bi bil predvidoma do leta 2030 drugi tir lahko zgrajen. Postopek je predviden na način, da najprej umestimo novo progo v prostor, nato pristopimo h gradnji novega tira in potem nanj preusmerimo ves promet. V drugi fazi pa pristopimo k sanaciji oziroma nadgradnji obstoječega tira. V končni fazi bosta oba tira skupaj, eden zraven drugega,« je razložil Jurkovič.

Kot je še pojasnil, je stroka v fazi optimizacij na območju jugovzhoda Kranja obravnavala več različic (ob obstoječi trasi, skozi Orehek z več podrazličicami in Labore), po njihovi primerjavi pa se je odločila za rešitev Labore. Zanjo sta se sicer goreče zavzemali tudi civilna iniciativa in krajevna skupnost. »Tu ne moremo govoriti o zmagovalcu. Prav je, da strokovnjaki zaključijo svojo nalogo in da dobimo njihove zaključke, do katerih pa se lahko politično opredeljujemo,« je Jurkovič odgovoril na vprašanje o končnem zmagovalcu.

Bratušek: Neresnice razjezile ljudi

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob razkritju predlagane trase drugega tira poudarila, da so se zadnja dva meseca ukvarjali z nekaterimi neresničnimi podatki, ki so ljudi v Kranju, ki je tudi njena občina, nekoliko razjezili. »Pred dobrima dvema mesecema smo imeli v nabito polni dvorani Mestne občine Kranj posvet s krajani Orehka, kjer smo jim jasno povedali, da nobena odločitev še ni bila sprejeta. Da teče postopek, da se preverja več tras in danes vam in njim dokazujemo, da so tiste naše besede takrat absolutno držale,« je dejala in dodala: »Mogoče sem jaz lahko tista in se ljudem na Orehku opravičim za vse zgodbe, ki so jih v teh mesecih poslušali, vse stvari, ki so jih razjezile. Je pa res, da na infrastrukturnih projektih večkrat trčimo na ovire. Mi smo tega navajeni, delamo z roko v roki s stroko in to se mi zdi ključno.«

Tršan: Nobena navedba izmišljotina

Predsednik KS Orehek - Drulovka Anže Tršan se z očitki ministrice o navajanju neresničnih podatkov ne strinja. »S tem se ne morem strinjati. Še enkrat poglejte objavo podžupana Janeza Černeta s 1. aprila, kjer je pokazal, da bo ena varianta, govoril je o nadomestnih zemljiščih, govoril je o rušitvah objektov. Mi smo na podlagi vseh informacij javnega značaja dobili načrte, trase, zapisnike raznih sestankov. Nobena naša navedba ni bila na podlagi izmišljotin, ampak na podlagi dokumentacije, ki smo jo prejeli s strani občine, države ali ministrstva. Kot predsednik KS moram zastopati interese krajanov Orehka in Drulovke. Mislim pa, da smo pokazali, da nas taki problemi povezujejo. Vas se je dejansko ponovno povezala.«

Tršana veseli tudi napoved, da bo po zgraditvi drugega tira sedanja trasa železniške proge na območju Orehka ukinjena. »Od vsega začetka smo trdili, da nočemo prestaviti problema od določenih hiš na druge hiše in s tem drugim ljudem krajšati spanca, ampak da se najde celostna rešitev. Mislim, da je to, kar so sedaj potrdili, dejansko daleč najboljša rešitev, saj je tudi po navedbah Jurkoviča tehnično najboljša. Za našo KS pa ta odločitev pomeni, da se bo po 150 letih spet lahko povezala, kar pomeni, da vasi Drulovka in Orehek ne bosta več ločeni z železniško progo,« je poudaril.

Rakovec: Hitra povezava ključna

S predlagano traso je zadovoljen tudi kranjski župan Matjaž Rakovec: »Predvsem to, da dobimo hitro povezavo z glavnim mestom, je ključnega pomena. Na to vežemo tudi nov centralni potniški terminal. Lahko smo samo zadovoljni: najmanj invazivna varianta je zdaj sprejeta in lahko se zahvalimo ministrstvu za infrastrukturo in ministrici, ki je obenem tudi naša občanka, da so sprejeli to odločitev. Dobra je tako za gospodarstvo kot tudi za naše občane.«

V zvezi z dodatnim postajališčem, ki zdaj na Laborah ni predvideno, so na Mestni občini Kranj pojasnili, da bi bilo zaradi boljše povezljivosti smiselno, da bi se na območju med glavno Železniško postajo Kranj in Škofjo Loko postavilo še eno postajališče. »Je pa še prezgodaj govoriti, ali je to sploh izvedljivo. Morda to ne bi bilo pri Laborah, ampak bi bilo izvedljivo šele nekje pri Bitnjah ali Žabnici,« so dodali.

ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×