Strokovnjaki za drugi tir železnice izbrali traso skozi Labore, ne skozi Orehek

Besedilo: STA
Kategorija: Osrednja Gorenjska / sobota, 3. junij 2023 / 11:32  

Strokovna ekipa Direkcije RS za infrastrukturo je za najboljšo varianto drugega tira jugovzhodno od Kranja izbrala varianto skozi Labore, in ne variante skozi Orehek, ki je razburila tamkajšnje krajane. Omenjena trasa bo predvidoma vključena v predlog državnega prostorskega načrta. Krajani so z izbrano traso zelo zadovoljni.

Kranj – Vodja sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo Dejan Jurkovič je v današnji izjavi za javnost v Kranju pojasnil, da so te dni na mizo dobili osnutek elaborata optimizacije variante za traso drugega tira na jugovzhodnem območju Kranja. "Po pregledu tega elaborata smo ugotovili, da so zaključki stroke tako nedvoumni in jasni, da jih lahko predstavimo javnosti, čeprav sam dokument še čaka nekaj korakov, da ga potrdimo in da gre v nadaljnji postopek," je dejal Jurkovič.

Povedal je, da strokovnjaki predlagajo rešitev skozi Labore, se pravi pod Ljubljansko cesto. Ocenjena vrednost te variante je sicer za 18 milijonov evrov višja od variante skozi Orehek, ki je ocenjena na 110 milijonov evrov brez DDV. Vendar pa se pri varianti skozi Labore prihrani še enkrat več potovalnega časa, namesto pol minute, približno minuto.

Investicijski strošek privarčevane sekunde bo v tam primeru približno 800.000 evrov, medtem ko bi bil pri varianti skozi Orehek višji od milijona evrov. Poleg tega je trasa skozi Labore za okoli 350 metrov krajša kot čez Orehek. "To so tisti ključni argumenti, ki so pretehtali, da se s strani strokovnjakov v nadaljnjo proceduro predlaga trasa skozi Labore," je povedal Jurkovič.

Gre tudi za varianto, ki so jo podprli krajani Orehka in tamkajšnja civilna iniciativa, ki so nasprotovali trasi skozi vas, ki bi terjala rušenje številnih objektov. Za varianto Labore predvidoma ne bo potrebnih nobenih rušitev. Železniška proga bo šla namreč naravnost s kranjske železniške postaje v predor pod Ljubljansko cesto v dolžini 2,4 kilometra.

Postajališče na tem območju ni predvideno. Kot je povedal Jurkovič, so se namreč pred dvema mesecema zavezali, da ga ne bodo vključevali v projekt. Kranjska centralna železniška postaja bo ostala, kjer je danes. Še letos naj bi steklo projektiranje za njeno nadgradnjo.

Hitrost vlakov na trasi bo 160 kilometrov na uro. Na podlagi elaborata pa se bo potovalni čas med Ljubljano in Kranjem po izgradnji drugega tira na celotnem odseku skrajšal za od štiri do devet minut, kar predstavlja 25-odstotno zmanjšanje v primerjavi s sedanjim potovalnim časom.

Direkcija RS za infrastrukturo bo izbrano varianto skozi Labore vključila v predlog državnega prostorskega načrta in ga posredovala ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer je oblikovana projektna skupina, ki to gradivo potrdi, nato pa se začne javna razgrnitev. "Prepričan sem da bo ta skupina sledila predlogom strokovnjakov in bo v javni razgrnitvi ta predlog," je dejal Jurkovič.

Javna razgrnitev bo predvidoma jeseni. V začetku prihodnjega leta bi bil državni prostorski načrt lahko sprejet, potem so predvideni izdelava projektne dokumentacije, odkupi zemljišč ter nato izvedba. Po Jurkovičevih besedah je predvideno, da bi bil do leta 2030 drugi tir zgrajen.

Nato se v drugi fazi ves promet s prvega tira preusmeri na drugega, izvede se sanacija oziroma nadgradnja obstoječega tira. Na odseku, kjer se trasa premika, se premakne tudi prvotni tir in doda novemu. Tako bosta v končni fazi oba tira skupaj, eden zraven drugega, je pojasnil Jurkovič.

Ob izboru variante je spregovorila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Kot je poudarila, se že več kot dva meseca "ukvarjamo z nekimi nesrečnimi podatki, ki so ljudi v Kranju kar nekoliko razjezili". Kot je spomnila, so na posvetu pred dvema mesecema krajanom Orehka jasno povedali, da nobena odločitev glede trase še ni bila sprejeta in da se jih še preverja.

"Pravzaprav sem na nek način najbolj žalostna, ker tisti najbolj glasni na Orehku, ki so ljudi razburili, niso verjeli ne stroki, ne mojim sodelavcem, ne meni, ne kranjskim poslankam, da zadeve res niso takšne, kot jih nekdo prepričuje. Vedno je treba najprej poslušati stroko, ki preveri vrsto argumentov z vidika okolja, ljudi, ekonomike in družbene sprejemljivosti in na podlagi vseh teh podatkov pripravi najboljšo odločitev," je dejala ministrica.

"Mogoče sem lahko tudi jaz tista, ki se ljudem na Orehku opravičim za vse zgodbe, ki so jih v teh mesecih poslušali, za vse stvari, ki so jih razjezile," je izpostavila ministrica. Ob tem je spomnila, da pri infrastrukturnih projektih večkrat naletijo na ovire, tako da so tega že vajeni.

Predsednik Krajevne skupnosti Orehe - Drulovka Anže Tršan, ki je ostro nasprotoval varianti skozi Orehek, je z izbrano traso zelo zadovoljen. "Mislim, da je to zmaga tako za državo kot za občino, pa tudi za naše naselje," je dejal Tršan. Prepričan je, da je izbrana varianta daleč najboljša tako za Slovenske železnice kot tudi za krajevno skupnost, saj po premiku proge po 150 letih Drulovke in Orehka ne bo več ločevala železnica.

"Če smo z našimi prizadevanji pokazali zgolj en procent, da je ta proga pod Ljubljansko cesto bolj družbeno, okoljsko in urbanistično sprejemljiva, je bilo vredno vsega. Vse te ure in ure vloženega časa in dela so se obrestovale," je dejal Tršan.

Ob tem je zavrnil očitke Bratuškove, da so po nepotrebnem plašili ljudi. Kot je zagotovil Tršan, noben podatek, ki so ga v krajevni skupnosti in civilni iniciativi navajali, ni bil izmišljen ter je izhajal iz dokumentacije, ki so jo prejeli. "Če ne drugega, smo kot civilna iniciativa in krajevna skupnost opozorili, da morajo ti postopki potekati bolj javno in da je treba javnost seznanjati," je poudaril.

Z izidom je zadovoljen je tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. Kot je izpostavil, je bila izbrana najmanj invazivna varianta. "Lahko se zahvalimo ministrstvu za infrastrukturo in ministrici, ki je obenem naša občanka, da so sprejeli to odločitev," je dejal župan. Kot je dejal je, je ta varianta najboljša tako za občane kot za gospodarstvo, saj bi v bližini tovarn na Laborah lahko uredili tudi železniško postajo.