Vlada za vrnitev kipov na Brdo

Vlada podpira vrnitev dela zbirke kipov iz obdobja po drugi svetovni vojni, ki so ga pred dvema letoma premestili v Park vojaške zgodovine v Pivki, nazaj na posestvo Brdo pri Kranju.

Ljubljana – Enajst bronastih skulptur iz povojnega obdobja, vključno s kipom Josipa Broza Tita avtorja Antuna Augustinčića, so leta 2021 odstranili s posestva Brdo pri Kranju in so trenutno na ogled v odprtih depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na vladi oziroma ministrstvu za kulturo se zavzemajo za njihovo vrnitev in poudarjajo, da so bili kipi preneseni »brez jasne strokovne utemeljitve in mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij«. Preostali del zbirke kipov je še vedno na posestvu Brdo. To po mnenju ministrstva »zgolj potrjuje politično dimenzijo tega arbitrarnega posega«.

»Ob vključevanju strokovne in širše javnosti predlagamo vrnitev kipov po dokončanem strokovnem pregledu stanja umetnin in po opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih. Temu naj sledi strokovna odločitev o primerni postavitvi na podlagi projekta ureditve parka, ki bo upoštevala tudi strategijo upravljanja protokolarnega posestva Brdo pri Kranju,« je vlada prejšnji teden odgovorila na poslansko vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert, ki je med drugim spraševala, kako vlada komentira željo ministrice za kulturo Aste Vrečko, da vrne Titov spomenik na posestvo Brdo pri Kranju.

Ministrica je namreč marca na strokovnem posvetu o zbirki kipov s posestva Brdo dejala: »Prestavitev kipov je bila neprimerna. Ni šlo za restavriranje, kot je bilo najavljeno, ampak zgolj prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, temveč je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna. Zaradi tega si na Ministrstvu za kulturo želimo, da bi kipi prišli nazaj na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo.«

Kot poudarjajo na ministrstvu, kipi od svojega nastanka še niso bili deležni ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, kar so protagonisti njihove odstranitve predstavljali kot ključni razlog za njihov prenos. A restavratorska dela niso bila izvedena, niti ni bil predhodno izdelan konservatorsko-restavratorski projekt, obenem pa je nezavarovan in nestrokoven prevoz v Pivko kipe še dodatno resno ogrozil, poudarjajo.

Odprto pismo Jožeta Dežmana

Nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman pa v odprtem pismu premierju Robertu Golobu sprašuje, kateri predpisi naj bi bili s premestitvijo kipov kršeni. Kot zatrjuje, je bil restavratorsko-konservatorski program pripravljen in tudi javno predstavljen, sredstva za njegovo izvedbo pa mora restavratorskemu centru zagotoviti ministrstvo za kulturo. Prav tako po njegovih besedah nima podlage v dejstvih trditev, da so bili kipi ob prevozu v Pivko ogroženi.