Ukinili dan spomina na žrtve komunizma

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 19. maj 2023 / 09:55  

Janša: Ena najbolj zavržnih odločitev

Vlada je v torek na dopisni seji razveljavila sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je prejšnja vlada Janeza Janše pred enim letom, v času opravljanja tekočih poslov, razglasila za 17. maj. Kot so tedaj navedli, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih. Aktualna vlada Roberta Goloba pa pravi, da je bil sklep sprejet brez javne in strokovne razprave, kar je bil tudi razlog za njegovo razveljavitev. Na ukinitev dneva spomina se je hitro odzval predsednik SDS Janez Janša in tvitnil, da gre za eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije in »žalitev za vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja do sočloveka«. S tem je vlada »napovedala novo državljansko vojno«, je tudi zapisal. Kljub ukinitvi dneva spomina so v Civilni iniciativi Prebudimo Slovenijo, Pobudi Vseposvojitev, Novi Slovenski zavezi in Združenih ob lipi sprave v torek zvečer pripravili spominsko slovesnost na Trgu republike v Ljubljani.

Preiskujejo sume vmešavanja v policijo

Na prvi seji se je v sredo za zaprtimi vrati sestala parlamentarna komisija, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja. Državni zbor je parlamentarno preiskavo odredil z namenom, da ugotovi, ali so se člani prejšnje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke ter pri tem nedopustno vplivali na delo policije. Poslanec SDS Branko Grims je ocenil, da nobena preiskovalna komisija v zgodovini državnega zbora še ni imela lažjega dela, saj politične pritiske na policijo potrjujeta pismi nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava.

Obsežne preiskave bančnih računov

Portal N1 je pred dnevi poročal, da naj bi Urad RS za preprečevanja pranja denarja leta 2021 na podlagi anonimke sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Portal Necenzurirano je sicer že pred časom poročal, da naj bi pred zadnjimi državnozborskimi volitvami prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je tudi lastnik portala N1. Premier Robert Golob se je na medijsko poročanje odzval z oceno, da gre, če razkritja držijo, za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Prejšnji premier in prvak SDS Janez Janša pa je sporočil: »Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva.«

Odstranjujejo panelno ograjo

V torek je podjetje Minis na podlagi sklenjene pogodbe z notranjim ministrstvom začelo odstranjevati panelno ograjo na meji s Hrvaško. Začetek del na območju mejnih prehodov Osilnica in Jelšane sta si ogledala notranji in obrambni minister Boštjan Poklukar in Marjan Šarec. Šarec je pri tem ocenil, da je bil že čas, da so začeli odstranjevati tudi panelno ograjo, saj ne služi več svojemu namenu. Županja Osilnice Alenka Kovač pa je dejala, da je ograja ovirala zlasti turizem, ki je še edina perspektivna dejavnost v njihovi majhni občini. Od lani se na meji s Hrvaško odstranjuje tudi žična ograja, kar izvaja Slovenska vojska. Do zdaj so odstranili 136 kilometrov žične ograje, ostaja je še deset kilometrov.

Upad bralne pismenosti

Slovenija se je v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS 2021, v kateri je sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov, uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti glede na leto 2016, še vedno pa je s 520 točkami nad mednarodnim povprečjem, saj je tudi v večini drugih držav bralni dosežek upadel. Največ točk (32) sta sicer izgubila Azerbajdžan in Kazahstan, z 31 izgubljenimi točkami sledi Južna Afrika, Latvija je izgubila 30 točk, nato pa sledi Slovenija, ki je v primerjavi z letom 2016 izgubila 23 točk. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da slovenski rezultati niso najboljši, da je nanje vplivala tudi epidemija covida-19 in da imajo že pripravljen akcijski načrt.