Most pri sv. Janezu v Bohinju

Kategorija: Pisma bralcev / torek, 16. maj 2023 / 17:40  

Po načrtih deželnega inženirja arhitekta Cirila Kocha iz Kranja je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja postavljen železobetonski most in obložen z lokalnim klesanim kamenjem. Dolg je okoli 50 in širok do 10 metrov. Nadomestil je prejšnji leseni most na istem mestu. Podoba tega novega mostu s cerkvijo sv. Janeza je z leti postala ikona Bohinja. Pričakovali bi, da bo simbol Bohinja postal Zoisov lev, vendar se to iz neznanih razlogov ni zgodilo.

Z leti je promet čez most naraščal, čezenj so vozili vedno težji tovornjaki in to je privedlo do razpok na konstrukciji, kar je bilo pred leti za prvo silo sanirano. Poleg tega se zadnja leta v sončnem vremenu na mostu prerivajo turisti, med njimi pa si pot čez most utirajo avtomobili. Skratka – slika popolnega kaosa.

Kaj sedaj? Seveda je možnosti neomejeno, kot vedno. Poglejmo nekatere variante.

Varianta 1: Vzporedno z obstoječim mostom se lahko v relativno kratkem času zgradi brv, ki bi služila pešcem in kolesarjem. Obstoječi most bi služi le prometu osebnih in tovornih vozil. Turisti s to rešitvijo verjetno ne bi bili zadovoljni.

Varianta 2: Zgradi se nov, dovolj trden in širok most nad ali pod trenutnim sotočjem Mostnice in Jezernice. Obstoječi most služi zgolj pešcem.

Varianta 3: Zgradi se nov, natančno enak most, kot je obstoječi, le nekaj metrov oddaljen proti vzhodu. Tako bi Bohinj dobil »dvomostovje« za razliko od ljubljanskega Tromostovja.

Toliko o tem.

Kar se tiče kolesarskih poti med Sotesko in Bohinjem pa naslednje: Mislim, da je najbolj logična trasa po obstoječih cestah in poteh južno od Save Bohinjke, mimo Plavža sv. Eme in slapa Grmečica; problem bi verjetno bil le ob okljuku Save pri Lepencah. Ne vem namreč, če je tam med reko in strmim pobočjem kaka pot, ker me tja še nikoli ni zaneslo.

Ureditev kolesarskih poti na način, kot je bila izvedena pri Bohinjski Beli, pa je neprimerna, draga in ničemur podobna. Tam bi mirno lahko porabili staro cesto, ki je bila za kolesarstvo zelo primerna, saj je bila večinoma povsod v senci, le preozka je bila za kolesarje in tedanji promet, ki je bil lahko kar gost in zato potencialno nevaren. Se pa ne spomnim, da bi se kakemu kolesarju tedaj na tem odseku kaj zgodilo. Menda smo bili v tistem času vsi bolj previdni.

Aleš Lajovic