Skriti svet avtizma (4)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. maj 2023 / 10:23  

Nevenka Nakrst, univ. dipl. psihologinja in certificirana psihoterapevtka, ocenjuje, da se diagnozo avtizem poda prehitro.

»Še pred zaključenim obdobjem razvoja, ko pri tistih z manj izrazitimi simptomi še ni kristalno jasno, kako se bodo težave manifestirale skozi celotno življenje in kakšno obliko podpore in pomoči bodo potrebovali vseživljenjsko. Definicije pri nevroloških in duševnih stanjih ni enostavno določiti, ker za zdaj diagnozo v večini primerov še vedno podajamo na podlagi opazovanja vedenja, in ne na podlagi nekih bioloških markerjev. Menim, da bi bilo bolj smiselno podati nek splošen opis, da so prisotne težave v zgodnjem razvoju (Gillberg to poimenuje ESSENCE), v nadaljevanju pa bi bilo treba spremljati družino ter jo podpreti in otroku pomagati pri spodbujanju razvoja v smeri zdravja. Najbolje čim prej in čim intenzivneje. Zgodnja terapevtska obravnava otrok prinaša najboljše rezultate, saj so takrat možgani najbolj plastični, starše in druge deležnike pa tako pravočasno usmerimo v spremembe in prilagoditve njihovega vedenja. Vse to lahko pozitivno vpliva na razvoj otroka ne glede na to, ali gre pri njem za avtizem ali pa za simptome, ki nakazujejo neke druge posebnosti (ADHD, disleksijo, shizofrenijo ...),« poudarja.

Avtizem in vpliv na družino

Avtizem ni le stvar posameznika, ampak celotne družine. »V družino prinese veliko skrbi, bolečine, nemoči, strahu pred prihodnostjo, tudi obupa, jeze, krivde in občutka krivice. Večina posameznikov z avtizmom ni genijev in ne blestijo. Tudi tisti, ki blestijo na posameznih področjih, imajo na drugih težave in pogosto ostanejo odvisni od pomoči staršev. Starši so izčrpani in zaradi pomanjkanja podpore v okolici enostavno nimajo možnosti za oddih in skrb zase. Intenziteta teh stisk se seveda med družinami razlikuje, mislim pa, da ji nobena družina ne more v celoti ubežati. Družine, ki si zmorejo osmisliti drugačno življenje, vzpostaviti stik z otrokom, sprejeti njegovo drugačnost, so družine, ki jim je avtizem prinesel tudi sočutje, povezanost, pristnost, ponos, veselje. Za stik in srečanje s posameznikom, ki ima avtizem, je potreben najprej stik s sabo, zmožnost umiriti svoja čustva, v sebi vzpostaviti občutek varnosti, biti iskren in pristen, se ne pretvarjati. To so vsekakor vrline in vrednote, ki so darilo za starše in okolico, v katero je oseba z avtizmom sprejeta,« pojasnjuje Nevenka Nakrst.

Nevrorazlična družba prihodnosti

Je glasnica in zagovornica nevrorazlične družbe prihodnosti. »Ne morem se sprijazniti s porastom diagnoz in s tem, da je vedno več otrok že zelo zgodaj označenih z motnjami. Smo tik pred tem, da bomo vsi imeli neko motnjo in bo to postalo normalno. Pojem nevrorazličnosti nadomesti motnje in v ospredje postavi, da smo si med seboj različni in da to ni nujno slabo. Drznost nekoga z motnjo pozornosti, osredotočenost drugega z avtizmom, ustvarjalnost tretjega z disleksijo, vse to so potenciali, ki so potrebni in koristni. Seveda je sodelovanje in vključevanje izziv, ampak predsodke in nestrpnost lahko presežemo s sočutjem, iskrenostjo, pravo kombinacijo sprejemanja in spoštljivih mej ter z zdravim humorjem. Mislim, da vse našteto nujno potrebuje tudi naša družba,« še poudari. (Konec)