Eva Petrič v Celovcu

Slovenci na Koroškem dobivajo v Celovcu drugi galerijski prostor. Po generalnem konzulatu Republike Slovenije na Radetzkyjevi cesti v Celovcu, kjer so že nekaj let tradicionalne razstave z naslovom Okno k sosedu, nastaja razstavni prostor tudi na sedežu Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk na Novem trgu/Neuer Platzu 10, v središču mesta, v prvem nadstropju nad lokalom bavarske pivnice.

Čast prvega razstavljavca je pred dvema mesecema doletela slikarja Stanka Sadjaka. Na drugi razstavi, ki so jo odprli 24. aprila, pa se je predstavila umetnica svetovne slave, fotografinja, oblikovalka, pisateljica in mojstrica performansa Eva Petrič. Naslov njene pretežno fotografske razstave je »Kje je moja senca … si ti moja senca?«. Naslov je za Koroško aktualen, sta poudarila tako predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik kot umetnica sama. Nad Koroško je še mnogo senc, ki pa se s takimi razstavami, kot je ta, razblinjajo. Sence so stalnica Evinega umetniškega ustvarjanja, saj je tam, kjer so one, tudi sonce, in tam, kjer je senca, je tudi njeno telo, narava. Ta jo povezuje z domom, z Bledom, kjer njen dom, čeprav je veliko na poti med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. V obeh velikih mestih je že imela oziroma ima še odmevne razstave. Prav je povedati, da je Eva Petrič hčerka publicistke in novinarke Silvestre Rogelj Petrič in dr. Ernesta Petriča, enega od najbolj znanih slovenskih diplomatov, nekdanjega sodnika ustavnega sodišča ter njegovega predsednika. Umetnico je predstavila umetnostna zgodovinarka Olga Butinar Čeh, za kulturni program pa je poskrbel kitarist Janez Gregorič. Zbrane na odprtju razstave – njen ogled je mogoč do konca maja vsak delovni dan – je nagovoril tudi celovški podžupan in podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Lojze Dolinar.

Na Koroškem se je pretekli teden zvrstilo veliko prireditev: tradicionalno srečanje, ki ga je organizirala Slovenska gospodarska zveza, spominski pohod po Celovcu in slovesnost v Selah v spomin na 80. obletnico obglavljenja 13 zavednih Slovencev iz Borovelj, Sel in Železne Kaple na Dunaju ter na druge žrtve nacizma, gledališke predstave itd.