Mora država kmetom res vse predpisati

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 3. maj 2023 / 08:17  

»Mar kmetje res ne znamo več sami kmetovati in nam mora država vse predpisovati in nam postavljati omejitve?« se je na protestu kmetov spraševal kmet Martin Križnar iz Kranja.

Ljubljana – Sindikat kmetov Slovenije je s podporo kmetijsko-gozdarske zbornice, zveze podeželske mladine, zadružne zveze in zveze kmetic prejšnji torek – s simbolnim začetkom pet čez dvanajsto – pred parlamentom v Ljubljani pripravil nov protestni shod. Udeležilo se ga je več tisoč kmetov, okoli tisoč petsto jih je bilo s traktorji, od tega se jih je približno tristo pripeljalo iz gorenjske smeri. Velika skupina gorenjskih kmetov se je na poti v Ljubljano ustavila v Smledniku, tam smo nekatere tudi vprašali, zakaj odhajajo na protest. Žan Janhar iz Hraš pri Smledniku je dejal, da se je v kmetijstvu nabralo že toliko problemov, da so kmetje enkrat morali reči: dovolj je. »Država bi po eni strani rada boljšo samooskrbo s hrano, po drugi strani pa nam postavlja vedno nove omejitve in nam zvišuje prispevke. Pavel Bohinc iz Praš je v luči predlaganih sprememb zakona o zaščiti živali ugotavljal: »Kmetje ne moremo pristati na to, da bi pooblaščenci s 40-urnim tečajem hodili po naših kmetijah in nas kontrolirali, kako skrbimo za živali.« Martin Gorjanc iz Voklega je dejal, da kmetje protestirajo tudi proti temu, da so njihovi pridelki slabo plačani, potrošniki pa jih morajo v trgovinah drago plačati. Martin Križnar iz Kranja ugotavlja, da je kmetijska politika katastrofalna in kaže na to, kot da kmetje ne znajo več sami kmetovati in jim mora država vse predpisovati in jim postavljati omejitve. Administracije je po njegovem mnenju preveč.

Okoljske omejitve, davčna bremena …

Na protestu na Trgu republike v Ljubljani, kjer so vihrale številne slovenske zastave in transparenti z različnimi napisi, so zbrane nagovorili organizatorji in podporniki protesta ter nekateri kmetje in čebelarji. Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je izdvojil glavne probleme, ki jih občutijo kmetje – okoljske omejitve, davčna bremena, nerazumna zakonodaja. Bil je kritičen: »Največja ovira so naši okoljski uradniki, ki pametujejo iz pisarn.«

»Zakaj protest? Zato, ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem in s slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu odvzemajo delovno mesto in njegovi družini socialno varnost, slovenski naravi njenega skrbnika in slovenskim državljanom našo dobro domačo hrano,« je dejal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in dodal, da je Slovenija edina v Evropski uniji uvedla prisilen režim Natura 2000, ki na kmetijskih zemljiščih in družinskih kmetijah onemogoča pridelavo hrane.

»Dovolite nam delati«

»Z rastlinami in živalmi ravnamo odgovorno, zato ne pristajamo na to, da bi nas nadzorovali laiki, ki mislijo, da lahko na kratkih tečajih ali celo brez njih pridobijo dovolj znanja za inšpektorje,« je dejala predsednica zveze kmetic Irena Ule in dodala: »Dovolite nam delati in pustite nas živeti. Mladi vidijo v sedanjem sistemu vse manj možnosti za dostojno in človeka vredno življenje. Kot babica, žena in mati jih popolnoma razumem.«

»Pri šahu po navadi najprej žrtvujejo kmeta, a le kmet je tisti, ki lahko zamenja kraljico,« je vlogo kmetov slikovito opisal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič in se zavzel za to, da država pri pripravi zakonov in uredb vključi stroko in kmete. »Pridelava hrane mora biti nacionalni interes,« je dejal in poudaril, da je slovensko kmetijstvo s svojimi majhnimi kmetijami okoljsko najbolj prijazno v Evropski uniji in da so kmetje z umnim kmetovanjem in upoštevanjem strokovnih nasvetov ohranili tudi pitno vodo.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je ugotavljala, da bodo mladi kmalu na točki, ko se bo treba odločiti, ali vztrajati na kmetiji ali nehati in iskati svojo poslovno priložnost izven kmetijstva. »Zahtevamo dostojne pogoje za kmetovanje in naše življenje,« je dejala in dodala: »Nismo neumni, da bi postali hlapci na svoji zemlji.«

Škodljiva politika zaščite zveri

Hribovski kmet Stane Bergant iz Kokre je opozoril na ignoranco politike pri širjenju medveda in volka po Sloveniji. Kot je dejal, naj država takoj spremeni škodljivo politiko zaščite in širjenja zveri, območje jugovzhodne Slovenije opredeli kot osrednje naravno območje razširjenosti zveri in kot lastnica zveri izvede vse preventivne ukrepe za zaščito tuje lastnine in oškodovancem pri napadih na živali povrne tudi nematerialno škodo. Vprašal se je tudi, kako da glasnim »kavč zaščitnikom« živali, ki bi hodili po hlevih, ni mar za trpljenje živali, ki po napadih zveri vlečejo za sabo čreva in umirajo v strašnih mukah.