Skupaj premagujejo jezikovne ovire

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 28. april 2023 / 14:41  

V prostorih Krajevne knjižnice Žiri vsak ponedeljek potekajo ure za učenje slovenščine za priseljenke in priseljence v Žireh, na katerih udeleženci v medsebojni sproščeni komunikaciji usvajajo oziroma izpopolnjujejo znanje slovenskega jezika.

V prostorih žirovske knjižnice se od konca marca vsak ponedeljek zbere tudi do 24 priseljencev, ki se želijo naučiti oziroma izboljšati znanje slovenskega jezika. Poudarek je na sproščenem pogovoru, saj kot poudarja koordinatorica projekta Anka Pintar iz Zavoda Tri, ne gre za običajni tečaj oziroma sistematično spoznavanje jezika, ampak vse temelji na komunikaciji v sproščenem ozračju, v katerem udeleženci lažje in hitreje pridobivajo znanje ter ni nič narobe, tudi če se kdaj zmotijo. Srečanja Zavod Tri pripravlja v sklopu projekta Prepletanja 2 – vključujoče skupnosti na Loškem, ki jih sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Pri projektu sodelujejo tudi tri prostovoljke iz lokalnega okolja, študentki kulturologije Eva Jereb in Neža Oblak ter diplomantka kulturologije Julija Mur, ki so prevzele vsebinsko vodenje srečanj, Anka Pintar in Nina Arnuš pa pomagata pri izvedbi ur, skrbita za koordinacijo ter za redne stike z vrtcem, osnovno šolo in občino v Žireh. »Če želimo krepiti vključenost priseljencev, je namreč zelo pomembno, da so prisotni tudi ljudje iz lokalnega okolja,« je poudarila Anka Pintar. Srečanja, ki so del projekta Prepletanja, v Škofji Loki potekajo že od leta 2019, z njimi so poskusili tudi v Železnikih, a se ni obneslo, v Žireh pa so naleteli na izjemen odziv. Udeleženci srečanj so zelo pisana druščina, saj prihajajo iz Ukrajine, Kosova, Srbije ter Bosne in Hercegovine in imajo zelo različno predznanje slovenskega jezika. »Pridružil se nam je celo par s Kosova, ki je v Sloveniji šele dober mesec, a si zelo želi naučiti slovenščine,« je pojasnila Eva Jereb. Prvo uro so namenili spoznavanju in učenju osnov, pri čemer so si pomagali s fotografijami. »Nekateri se zelo razgovorijo, prav vsi pa so pripravljeni sodelovati in delajo domače naloge. Med drugim smo jim recimo naročili, naj poiščejo deset besed, ki jih res ne razumejo, in so se vrnili z zelo zanimivimi besedami, iz česar je bilo razvidno, da se res trudijo usvojiti slovenski jezik. Eno od udeleženk je na primer zanimalo, kaj pomeni beseda sicer,« je razložila Julija Mur. Trudijo se, da čim več komunikacije poteka v slovenskem jeziku, s čimer priseljenci iz nekdanjih držav Jugoslavije in Ukrajine nimajo težav, najtežje jih razumejo albansko govoreči. »A če ne gre drugače, kaj tudi narišemo, da se lažje razumemo,« se posmeje Neža Oblak. Anka Pintar je ob tem dodala, da si pomagajo tudi z različnimi jezikovnimi igrami. »Udeleženci so že prvo uro jasno izrazili željo, da si želijo predvsem priložnosti za pogovor v slovenščini.« Gre namreč za ljudi s šibkimi socialnimi mrežami v lokalnem okolju, zato to zanje pomeni tudi priložnost za spoznavanje novih ljudi. »Prvič niti nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, a že naslednjo uro smo imeli občutek, kot da se že dolgo poznamo.«

Podobno je bilo na srečanju minuli teden, ko so se skupaj odpravili na bližnji hrib Žirk. Hitro je stekel sproščen pogovor, pri čemer se je večina trudila, da bi govorila v slovenščini, čeprav nekaterim dela še veliko težav. Savo Kočić, ki je pred sedmimi leti prišel iz Banjaluke, je priznal, da ves ta čas niti ni imel veliko priložnosti, da bi govoril v slovenščini. Večino dneva preživi na delovnem mestu, kjer ga obkrožajo sodelavci, ki prav tako prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije. Zato je zdaj z veseljem izkoristil priložnost, da bi se naučil vsaj osnovne komunikacije v slovenščini. S slovenskim jezikom se zelo trudi tudi Natalija, po poklicu zdravnica, ki je pred letom dni z mamo in hčerko prišla iz Kijeva. »Obiskovala sem tečaj slovenskega jezika v Kranju, a to ni dovolj. Razumem sicer skoraj vse, težave pa imam z govorom, zato bi se rada bolje naučila slovenščine.« Ob tem je v smehu razložila, da zaradi podobnih besed, a različnih pomenov v slovenskem in ukrajinskem jeziku pride do marsikatere nerodne situacije. »Škarjam pri nas rečemo 'nožnici', kar pri vas pomeni čisto nekaj drugega, zato so me zelo čudno gledali, ko sem rekla, da potrebujem nožnici.« Še najmanj težav s slovenščino imajo najmlajši, ki so vključeni v slovensko šolo.