Preverjamo tri različice trase železniške proge, odločitev še ni sprejeta, pravi Dejan Jurkovič iz Direkcije RS za infrastrukturo. / Foto: Tina Dokl
Preverjamo tri različice trase železniške proge, odločitev še ni sprejeta, pravi Dejan Jurkovič iz Direkcije RS za infrastrukturo. / Foto: Tina Dokl

Trasa proge še ni izbrana

Končno odločitev o najustreznejši trasi železniške proge pri Orehku bodo predvidoma sprejeli sredi leta, trenutno pa so v igri tri različice.

{infbox-new-50}5203{/infbox-new-50}

Kranj – Pristojni za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo so v sredo na predstavitvi priprave DPN krajanom Orehka zagotovili, da potek nove trase drugega tira železniške proge na njihovem območju še ni določen. Preverjajo sicer tri različice: poleg pokritega vkopanega rova skozi Orehek, ki razburja krajane, razmišljajo še o nadgradnji proge na obstoječi trasi, tretja možnost pa je gradnja predora pod Sorškim poljem in Ljubljansko cesto do železniške postaje v Kranju.

Pri končni odločitvi, ki bo predvidoma znana sredi leta, bodo upoštevali pet vidikov: okoljski, prostorski, ekonomski in tehnološki vidik ter družbeno sprejemljivost, je poudaril Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). Krajanom so tudi zagotovili, da na Orehku ne bo postajališča, če si ga ne želijo. DPN naj bi sprejeli do konca leta ali v začetku prihodnjega leta, gradnja pa bi se lahko, če bodo postopki potekali normalno, začela čez tri leta.

{infbox-new-50}5236{/infbox-new-50}

Poravnati krivino pri Orehku

Po evropski uredbi, ki določa smernice za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, mora razširjeno jedrno železniško omrežje imeti na 75 odstotkih dolžine trase zagotovljeno hitrost do 160 km/h za potniške vlake, je povedal Jurkovič. Temu cilju sledijo tudi s pripravo DPN za odsek med Kranjem in Ljubljano. Če hočemo izboljšati hitrosti skozi ovinke, pa moramo ovinke poravnati, tudi krivino pri Orehku, ki je ni mogoče nadgraditi v koridorju obstoječe trase na način, da bi omogočala želeno najvišjo hitrost, je opozoril. »Bilo je izdelanih več variant. Za prvo, ki gre najmanj stran od obstoječe proge, se je ugotovilo, da imamo preveč rušencev, zato se je v nadaljevanju iskala naslednja varianta na območju Orehka. Projektanti so našli največjo vrzel v naselju, kjer je najmanj naseljeno območje, torej z najmanjšimi vplivi na stanovalce. Po celotni dolžini bi šlo za pokriti vkop, tako da bi bilo na zgornjih površinah možno vse, razen gradnje objektov. Iskala se je tudi rešitev, ko se še bolj oddaljimo od obstoječe železniške proge, in smo prišli še do variante Labore. Tu je predvideno, da se na območju železniške postaje odcepi, gre naravnost pod Ljubljansko cesto v predoru in se potem priključi na obstoječo progo. Iz tehničnega vidika je boljša, ker ima po celotni dolžini hitrost 160 km/h. Imamo torej tri variante, od katerih sta resni skozi Orehek in pod Ljubljansko cesto.« Kot je napovedal, sledijo geomehanske raziskave, v roku treh, štirih mesecev pa bodo izbrali najboljšo rešitev in izvedli javno razgrnitev osnutka DPN z izbrano traso, ko bo 30 dni čas za podajanje pripomb. »V tem trenutku nimamo variante, ki bi jo favorizirali,« je še enkrat poudaril Jurkovič.

Odločitev bo strokovna

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je zatrdila, da bo najbolj primerna trasa drugega tira izbrana šele, ko bodo izpeljani vsi postopki, šlo pa bo za strokovno, in ne politično odločitev. »Edina politična odločitev, ki jo je sprejela naša vlada, je, da so železnice v tem mandatu prioriteta, ker je treba zaradi okoljskih, podnebnih ciljev zagotoviti, da bomo lažje in hitreje prišli v Ljubljano in iz Ljubljane. Po celi Sloveniji delamo stvari, ki jih delamo tudi v Kranju. Kot ministrica in kot Kranjčanka si želim, da bi dvotirno progo dobili čim prej, s čim manj vplivi na okolje in na ljudi.«

Kranjski župan Matjaž Rakovec je dejal, da je nadgradnja oziroma posodobitev železniške proge med Kranjem in Ljubljano eden ključnih infrastrukturnih projektov za MOK, ki bo razbremenil cestni promet, saj dnevno v druge občine migrira okoli trinajst tisoč Kranjčanov. »Naš interes je, da najdemo najmanj invazivno varianto. Poudarjam, da nobena od njih sploh še ni dorečena, prišlo je do napačnega informiranja,« je povedal in pojasnil, da so predsednika Krajevne skupnosti (KS) Orehek - Drulovka Anžeta Tršana poklicali 13. marca in mu kasneje predstavili vse tri možne trase, iz konteksta pa je bila vzeta samo ena.

Na predstavitvi okoli štiristo krajanov

»Zadeva ni bila predstavljena kot ena izmed opcij, ampak fiksno. Pogovarjali smo se o tem, kje bodo razlastninjeni ljudje živeli,« je županu odgovoril Tršan. Ob tem je MOK pozval, naj prekliče dopolnitev smernic, ki jih je podala 20. marca in s katerimi se po njegovih besedah v celoti strinja z različico, »s katero se uniči vas Orehek«. Medtem ko MOK nima niti nekaj tisoč evrov za postavitev ohišja za radar v bližini šole na Orehku, se zdaj pogovarjajo o večdesetmilijonskem projektu podzemne železnice s podzemnim postajališčem, s čimer bi pridobili le nekaj sekund na poti do Škofje Loke, porušiti pa bi morali več deset objektov v vasi, je opozoril. Med drugim je tudi vprašal, ali tudi za drugi dve različici že obstajajo tako podrobni načrti in strokovne podlage kot za prestavitev proge skozi Orehek. »Izdelujejo se vsi trije načrti, nobeden še ni narejen v tem trenutku. Vse variante bodo na enak način obdelane, enako podrobno. Na vseh se bodo izvajale geomehanske preiskave, na vseh se bo ugotovilo, koliko je vredna investicija, koliko je rušitev ...« je odgovoril Jurkovič.

»Upam, da smo danes dosegli, da bodo dejansko začeli razmišljati o drugih opcijah, ki niso tako invazivne za ljudi, ne tako nesorazmerne s posegom v okolje,« je v kasnejši izjavi za medije še povedal Tršan, ki je bil tudi zelo vesel množične udeležbe krajanov na predstavitvi, kar po njegovem dokazuje, da je zadeva pomembna in da bi morali v take postopke nujno vključiti tudi javnost. Predstavitve se je sicer udeležilo okoli štiristo krajanov Orehka, ki so do zadnjega kotička napolnili največjo dvorano MOK, dobršen del njih pa se je moral zadovoljiti s spremljanjem dogodka po ozvočenju in s projekcijo v avli občine. Vzdušje je bilo na trenutke precej naelektreno, padali so očitki o zavajanju z obeh strani. »Ta trasa skozi Orehek je edina trenutno zveličavna, druge različice so pesek v oči. Ne lažite nam, ne žalite nas,« je bilo med drugim slišati iz vrst krajanov. In tudi: »Nihče od nas ni proti posodobitvi, vsi to podpiramo, ampak ne čez naše domove, ne čez našo vas.« Peticijo proti trasi skozi Orehek je doslej na spletu podpisalo okoli 1200 ljudi.

ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×